Murnik, Ivan (1839–1913)

Murnik Ivan, politik in rodoljub, r. 3. jan. 1839 v Otoku pri Radovljici, u. 18. jan. 1913 v Lj. Študiral je gimn. v Lj. (1851–8), stopil po dovršenih pravniških študijah (1862) v odvetniško pisarno Lovra Tomana v Radovljici in se preselil ž njim vred v Lj. Tu je bil že 1867 tajnikov (t. j. Tomanov) namestnik pri trgovski in obrtniški zbornici, postal 1869 njen tajnik in bil 1900 vpokojen. Kakor Tomanu se je pridružil tudi Bleiweisu, mu pomagal urejevati N, jim bil 1867–70 odgovorni urednik in prišel tako še mlad v politično življenje. V drž. zboru je zastopal kranjska mesta in trge ter trg. in obrtniško zbornico 1870–1, v dež. zboru je zastopal mesta in trge Tržič-Radovljica-Kamnik 1870–7, trg. in obrtniško zbornico 1883–9 in zopet gorenjska mesta in trge 1889–901. Bil je ves čas član finančnega in nar.-gospodarskega odseka, ponovno tudi član drugih odsekov (občinski ods. 1872–5, ods. za volivno reformo 1883, upravni ods. 1888 i. dr.) ter od 1871 dež. odbornik. Stavil je predlog za železnico iz Trbiža v Pontebo (1875), predloga za progi Lj.–Karlovec (1875, 1883) in Trst–Škofja Loka (1883); bil pa je v prvi vrsti poročevalec raznih odsekov. Zastopal je dež. odbor v lj. šolskem odseku za obrtno-nadaljevalno šolstvo (1883), bil je član drž. železniškega sveta (1884), član konzorcija za dolenjsko železnico (1885) in občinski svetovalec 1883–94. Pri Kranjski kmetijski družbi je postal 1879 odbornik, bil 1889–99 predsednik in 1901 izvoljen za častnega člana. — Bil je član skoraj vseh narodnih društev, pri mnogih odbornik; odbornik lj. Sokola (1868–71) in starosta (1871), predsednik Dramatičnega društva (1875–8, 1881–4), bil med ustanovitelji DCM, ustanovitelj in predsednik Slov. trg. pevskega društva, ki je bilo predhodnica trg. društva Merkur, kateremu je predsedoval M. 1901–13 (častni član 1905). — Sodeloval je pri humanitarnih društvih, bil tajnik, podpredsednik in predsednik Rdečega križa, predsednik Oblačilnega društva i. dr. — Za Österr.-ung. Monarchie in Wort u. Bild je napisal članek o kranjski industriji, trgovini in prometu (1891), za Hausindustrie in Österreich je opisal kranjsko domačo industrijo. — V začetku svojega političnega dela je bil Bleiweisov pristaš, Costa ga je na mesto Zarnika vrinil v dež. odbor, a družil se je tudi z mladoslovenci, pozneje je bil pristaš nar.-napr. stranke. Stritar mu je posvetil deseti dunajski sonet o zetu. — Njegova žena Marija (v Lj. r. 20. okt. 1845 in u. 20. marca 1894) je bila hči obrtnika in politika Horaka (SBL I, 338); organizirala je nar. ženstvo v Lj. in vodila njegove veselične, dobrodelne in reprezentat. nastope. — Prim.: Obravnave dež. zbora kranjskega; Trstenjak, Slov. gledališče 63, 153, 165; INK 1900, 69–72 o Mariji M. s sliko; Pfeifer, Landtagsabgeordnete; Vošnjak II, 195–8 s slikama Ivana in Marije; Slov. trg. vestnik 1909, 7; 1913, 13 s sliko; SN 1913, št. 14; 1926, št. 87; Dan 1913, št. 385; Slovenski Sokol 1913, 8; K 1913, 19; Slov. pratika 1914, 121 s sliko; Prijatelj I 187, 218, II 43, 142, 356, 520–1, 523, 552–3; Trg. tovariš 1926, 80 slika; J 1926, št. 88; Hribar I; Šuklje I, II; Jakopič, LZ 1932, 615. Pir.