Munih, Andrej (1875–1919)

Munih Andrej, publicist, r. 29. okt. 1875 v Podbrdu na Goriškem, u. 2. jul. 1919 v Mogojnici (op. ur.: v Migojnicah) pri Celju. Osnovno šolo je obiskoval doma in v Lj., nadaljnje šolanje je moral zaradi bolezni opustiti, kar je pozneje nadomestil z vztrajnim samoizobraževanjem. L. 1899 je dobil službo obč. tajnika v Marezigah pri Kopru, kjer je ustanovil hranilnico in posojilnico ter Narodno zvezo za severozapadni, t. j. slovenski del Istre (1901); nastopal je kot govornik na neštetih nar. prireditvah in tako vzgajal narod k samozavesti. Pisal je članke, črtice, povesti, potopise za E ter bil 1900–3 med najmarljivejšimi njenimi sotrudniki; dopisoval je tudi v Slovenko, Sočo in druge liste. Za izobrazbo preprostega istrskega ljudstva je pisal priložnostne igre, ki so jih mareziganski diletanti z uspehom izvajali, posebno igro Zvezda spoznanja, ki jo je predelal v povest z istim naslovom (E 1900, št. 133–56). L. 1903 se je službovanju v Marezigah odpovedal radi pritiska takratne vlade na marezigansko občino po okrajnem glavarju Schaffenhauerju. Po večletni odsotnosti se je vrnil v rojstni kraj; čez leto dni se je nastanil kot podjeten trgovec v Mallnitzu na Koroškem in pozneje v Bohinjski Beli, kjer se je izkazal velikega dobrotnika delavstvu iz južnih krajev (Dalmacije, Bosne, Črne gore), ki je bilo zaposleno pri gradnji bohinjske in turske železnice. Po dograditvi železnice je opustil trgovino, se podal v Trst ter posvetil svoje moči zopet E, ki ji je postal sourednik. Spomladi 1914 je začel izdajati v Trstu Jugoslavijo, ki so jo pa avstr. oblasti zaradi njene propagande za zedinjenje vseh Jugoslovanov preganjale z neprestanimi zaplembami. Med vojno je bil tajnik občine Doline pri Trstu. Pred izbruhom vojne z Italijo je skrivaj odpotoval v Benetke, kjer je predložil ruskemu konzulu spomenico o jugoslov. zahtevah. Radi odločnega jugoslov. prepričanja je bil 1915 pred vojnim sodiščem v Gradcu obsojen na večletno ječo, a je bil v kaznilnici Karlau pri Gradcu po 23 mesecih pomiloščen. Po osvoboditvi je vstopil v uredništvo mariborske Straže in SGp. Ko je začela 1918 v Lj. izhajati Jsla, je postal njen sourednik, društvu. jugoslov. novinarjev v Lj. pa prvi blagajnik. Hudo bolan je odšel maja 1919 na dopust, s katerega se ni več vrnil. Zapustil je spomine svojega polit. delovanja in trpljenja. Pisal je pod šiframi A. M., -n-, -h, a največ brez podpisa ali s psevd. Slavoljub Podslapinsky. — Prim.: Jsla 1919, št. 159. Plr.

MUNIH Andrej, publicist, r. 29. okt. 1875 v Podbrdu v Baški grapi, u. 2. jul. 1919 v Mogojnici (op. ur.: v Migojnicah) pri Celju. Oče Jožef, kmet, mati Marija Drole. Osn. š. doma in v Lj., na gimn. zaradi bolezni ni mogel, zato se je sam izobraževal. 1899 je dobil službo kot obč. tajnik v Marezigah pri Kopru. Tam je ustanovil hranilnico in posojilnico ter Narodno zvezo za slov. del Istre (1901). Veliko je govoril na raznih ljudskih prireditvah in na vse načine zbujal v ljudstvu narodno zavest. Pisal je članke, potopise, povestice in črtice za E in bil med 1900–03 med njenimi najzvestejšimi sodelavci. Pisal je tudi v Slovenko, Sočo in druge liste. Za izobrazbo istr. ljudstva je pisal priložnostne igre, ki so jih diletanti v Marezigah večkrat prikazali na odru. Med vsemi je uspela igra Zvezda spoznanja; avtor jo je predelal v povest in je izšla v E (1900, št. 133–56). Službovanje v Marezigah je 1903 zapustil zaradi pritiska takratnih oblasti in se vrnil v rojstni kraj. Leto pozneje je postal podjeten trgovec v Mallnitzu na Koroškem in v Bohinjski Beli. V tem zadnjem kraju je veliko pomagal dalmat., bosan. in črnogor. delavcem, ki so gradili bohinjsko in turško železnico. Po dograditvi železnice je opustil trgovino in odšel v Trst, kjer je postal sour. E. Od 10. mar. do 5. apr. 1914 je v Trstu izdajal dnevnik Jugoslavija, ki je propagirala združitev vseh Južnih Slovanov, zato so jo avstr. oblasti preganjale z neprestanimi zaplenitvami. Med vojno je bil tajn. obč. Dolina pri Trstu. Pred izbruhom vojne z It. je skrivaj odšel v Benetke in predložil rus. konzulu spomenico o jsl. zahtevah. Zaradi jsl. prepričanja so ga 1915 v Gradcu obsodili na večletno ječo, kasneje so ga pomilostili. Po vojni je stopil v ured. mrb. Straže in Slov. gospodarja. Ko je začel 15. dec. 1918 v Lj. izhajati dnevnik Jugoslavija, je postal njen sour. Bil je prvi blagajnik pri društvu jsl. novinarjev. Zaradi bolezni je odšel na dopust, s katerega se ni več vrnil. Pisal je pod šiframi: A. M., -n-, -h, a največ brez podpisa ali s psevdonimom Slavoljub Podslapinsky.

Prim.: SBL II, 165; žpk urad Podbrdo; M. Šalamun, Slov. prim. časopisje, Kop. 1961, 79; J. Kramar, Marezige..., Kop. 1982, 141, 143, 164.

Gorjan