Muhič, Peter (?–1600)

Muhič Peter, teol. polemik, u. 29. apr. 1600 kot pöllauski prošt, rodom Celjan, je po svojih študijah dosegel doktorat iz filozofije in teologije na dunajski univerzi, kjer je postal 1569 profesor grščine, 1577–80 pa rektor univerze. Obenem je bil stolni kanonik pri sv. Štefanu. Pozneje se je posvetil cerkv. službam na Štajerskem. Že 1581 je deloval kot župnik v Gratweinu nad Gradcem in arhidiakon za Gornje Štajersko, od 1586 pa kot pöllauski prošt ob strani sekovskega škofa Mart. Brennerja. Poleg Brennerja in prošta Rosolenza je veljal za najodličnejšega cerkv. dostojanstvenika na Štajerskem. Tudi v novih službah je ohranil veselje do študija in si želel miru, da bi mogel prijeti za pero. Njegovo prvo literarno delo, teze o opravičenju grešnika, katere je izdal v svoji dunajski dobi pred 1575 za dosego licenciata iz teologije, je radi polemike, ki jo je izzval Jak. Heerbrand iz Tübingena, imelo za posledico njegovo nadaljnje literarno delovanje. V obrambo svojih tez, pa tudi v obrambo Bellarmina, ki ga je Heerbrand sramotil, je M. odgovoril s spisom Poedagogia oder Schulführung der Würtenbergischen Theologen (Grätz 1586, 1590²). L. 1589 je v Gradcu izšel njegov Anderer Theil Poedagogiae oder Schulführung der Württenbergischen Theologen, naslednjega leta pa nov polemičen spis Gründliche und wahrhafftige Antwort auff den weitspatzirenden Bericht, den die Würtenbergische Theologi auff den ersten Theil der Schulfürung getan. V tej polemiki se je izražal pomen M.-a kot teologa, ki se daleko ne da primerjati z njegovim pomenom v štaj. dež. zboru. Tu je imel mesto kot pöllauski prošt, a se je skupno z Brennerjem porazno umaknil napadom protestantov. M. je imel brata Janeza, ki je bil prošt v Rottenmannu in ki ga je nuncij Malaspina zaradi konkubinata in slabega gospodarstva kratkomalo odstavil. Proti nuncijevi strogosti se je M. na čelu štaj. prelatov 1581 pritožil pri nadvojvodu Karlu. — Prim.: T. Hren, Ode sapphica, ZZ 1898, 663–5; Schmutz, Hist.-topograph. Lex. 2. T. Graz 1822, 574; Macun 13; Orožen, Celjska kronika 135–6; Robitsch, Gesch. d. Prot. i. d. Steiermark 162–4; Krones, Gesch. d. Karl-Franzens Universität Graz (1886) 8; Schrauf v Wetzer u. Welte's Kirchenlexikon, XII², 1553; Janssen, Gesch. d. deutschen Volkes V (Freiburg 1886), 441; L. Schuster, Fürstb. Mart. Brenner 92, 244–6, 645; Šalamun, DS 1898, 315–6. J. Turk.