Mrkun, Anton (1876–1961)

Mrkun Anton, duhovnik, propagator treznosti, prosvetni organizator, r. 4. jul. 1876 na Igu-Studencu pri Lj., je hodil v ljudsko šolo na Igu in v Lj. na Grabnu, študiral 1889–97 gimn. v Lj., 1897–901 bogoslovje v Lj., ord. 1900. Bil je 1901/2 kaplan v Koprivniku na Kočevskem, 1902–5 v Velikih Laščah, 1905/6 ekspozit na Razdrtem, 1906–9 kaplan v Mengšu, 1909–29 župnik na Homcu in nato župnik v Dobrépoljah. Udejstvoval se je na različnih poljih: 1. Versko-nabožno. Mnogo je pisal v ZD 1899–902, Glasnik najsv. Src 1900–4, v lista Ss. Eucharistia in v Svećenička zajednica 1901–6 ter VBV 1910. Spisal je molitvenika Voditelj v srečno večnost (Postojna 1906, 2. izd. Lj. 1914) in Slovanski svetniki (Lj. 1930). Iz francoščine je prevel Abbé de Ségur, Odgovori na ugovore proti sv. veri (Lj. 1902) in spisal Lurško 60letnico (Lj. 1918). — 2. Dobrodelno. L. 1916 je ustanovil v Lj. društvo Dobrodelnost, mu bil 1917–9 predsednik, potem do 1931 odbornik. L. 1932 je ustanovil Društvo za pohabljeno mladino in dobrodelno društvo Varstvo, ki ima namen kolonizirati siromašne otroke (gl. S 1932, M. 237). L. 1927 je v življenje poklical Rafaelovo družbo za pomoč izseljencem in povratnikom. L. 1927 je dobil dopust ter je odšel med slov. in hrv. izseljence v Argentino. V Buenos Airesu je osnoval izseljeniško pisarno ter začel izdajati za Slovence list Izseljenec (El emigrante), za Hrvate pa Glas iseljenika (La voz de el emigrante). O izseljeniškem vprašanju je pisal v Jadran (Split, 1928–9), Hrv. Stražo (Zagreb, 1929), Kat. List (Zagreb, 1929), Vzajemnost (Lj., 1929) in Novi Iseljenik (Zagreb, 1929–31). Sestavil je Naš narodni izseljeniški program (Izseljeniški Vestnik 1932). Na drž. izseljeniški konferenci 1932 v Lj. je poročal o izseljeniških duhovnikih in učiteljih. — Mnogo se je bavil z alkoholnim vprašanjem, ki ga je študiral v Švici. Bil je odbornik Svete vojske v Lj. od začetka, 1926–30 predsednik. O alkoholnem vprašanju je pisal v Zlato dobo (1910–4), Domoljuba (1910–2), VBV (1910, 1913), napisal brošure in knjige: Mali protialkoholni katekizem za male pa tudi za velike ljudi (Lj. 1910, izšle 4 izdaje v 25.000 izvodih), Protialkoholni katekizem (Lj. 1914), Alkoholno vprašanje (Lj. 1927), Zgodovina protialkoholnega gibanja po vsem svetu, zlasti v Sloveniji (Lj. 1927), Dinamit in antidinamit (Lj. 1927). Bil je odbornik pri zadrugi Brezalkoholna produkcija (1926–30). O dobrodelnosti je pisal v Zlati dobi 1917–9, Kat. Listu (Zagreb 1922), napisal posebno karitativno številko Vzajemnosti (1917), knjigo Kršć. karitas (Zagreb 1925) in izdajal Dobrodelno knjižnico (od 1917 5 zv.). — 3. Misijonsko. L. 1916 je ustanovil Misijonsko mašno družbo (zvezo). L. 1918 je bil soustanovitelj Misijonske zveze, ki naj bi vodila vse delo za misijone med Slovenci. L. 1916 je kupil Groblje pri Domžalah, ki so se pozneje izročile lazaristom za slov. misijonišče; obenem so lazaristi prevzeli obe misijonski organizaciji. Spisal je knjigo Poganski misijon (Lj. 1924). — 4. Prosvetno delo. Ustanovil je prosv. društvo v Velikih Laščah (1903) in prosv. društvo na Homcu (1913) ter preosnoval prosv. društvo v Mengšu. Preskrbel je veliki prosvetni dom v Mengšu in na Homcu. L. 1918 je ustanovil društvo Dr. Janez Evangelist Krek. — 5. Narodno-obrambno. L. 1917 je bil soustanovitelj lista Jsln. Izdal je 1918 pod psevdon. Vrnè Jošt brošuro Ob enajsti uri, ki jo je avstr. oblast zaplenila. V Buenos Airesu je stopil v stik z ruskimi, češkimi, poljskimi in hrvatskimi društvi, da bi se ustanovila federacija slovanskih društev v Južni Ameriki za pospeševanje slovanske vzajemnosti in slovanskega kulturnega življenja. — 6. Stanovska organizacija. Z Jan. Kalanom sta ustanovila list Vzajemnost (1919), ki je zastopal stanovske koristi duhovništva. L. 1922 sta ustanovila stanovsko društvo Vzajemnost za lj. škofijo. M. je vplival, da se je v 14 jugoslov. škofijah ustanovila Vzajemnost. Vse te Vzajemnosti so se 1922 združile v Savez Uzajamnosti, ki mu je bil M. tajnik. Sestavil je Crkveni priručnik za katol. Jugoslavene (Lj. 1922) s točnim popisom organizacije kat. cerkve v Jugoslaviji z vsemi verskimi, karitativnimi, prosvetnimi in gospodarskimi ustanovami. — 7. Gospodarsko delo. M. je ustanovil hranilnico in posojilnico v Velikih Laščah (1903) in na Homcu (1909). L. 1908 je ustanovil Živinorejsko zadrugo za kamniški polit. okraj in bil 1910–8 nje načelnik. Po vplivanju dr. Jan. Ev. Kreka je preosnoval zadrugo v Živinorejsko zvezo za kamniški polit. okraj. L. 1908 je ustanovil strojno zadrugo v Mengšu in 1912 električno strojno zadrugo v Šmarci. L. 1907 je ustanovil Slamnikarsko zadrugo v Mengšu. Bil je odbornik Gospodarske zveze (1916–9) v Lj. L. 1910 je ustanovil Sadjar. društvo za kamn. okraj, ki je prirejalo tečaje in izdalo Humekovo knjigo Sadje v gospodinjstvu (Lj. 1912). L. 1931 je ustanovil podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva v Dobrépoljah. O kmetijskem zadružništvu je pisal v NGp (1906 do 1912). Za člane živinorejskih zadrug je napisal člansko knjigo (Kamnik 1912). L. 1922 je začel izdajati Zadružno knjižnico; izšel je le 1. zv.: Hranilnica in posojilnica (Lj. 1922). — 8. Socialno-politično delo. S pok. dr. Perom Roguljem je priredil na Homcu socialni tečaj od 1. do 5. avg. 1919, ki se ga je udeležilo 120 Hrvatov, 12 Srbov in do 30 Slovencev. Da bi pravoslavni srbski duhovniki spoznali življenje in delovanje slov. duhovnikov, je napisal 1922 več člankov v Vesnik, glasilo pravoslavne duhovščine v Beogradu. — Spisal je knjigo Homec z zemljepisnimi, narodopisnimi in zgodovinskimi podatki (Lj. 1922; s pis. sliko). Šifre: A. M., M., -r-, -k-, -n. *