Slovenski biografski leksikon
Mravljak Josip, zgodovinar, r. 7. marca 1892 v Vuzenici ob Dravi iz rodovine Mravljakov od Sv. Antona na Pohorju. Po osnovni šoli v Vuzenici (1898–903) je obiskoval gimnazijo v Mariboru, kjer je 1912 maturiral. Ko je odslužil enoletni vojaški rok v Zagrebu, ga je od nadaljnjega študija zadržala dolgotrajna bolezen, nato vojna, ki jo je prebil skoraj vso na fronti. Od 1919 je v Vuzenici posestnik, od božiča 1927 vuzeniški župan. — Za zgodovino se je začel zanimati 1924 na pobudo in s pomočjo domačega dekana Štefana Pivca. Proučava predvsem zgodovino domačega kraja in njegovega okoliša, vseskozi na podlagi arhivalnega gradiva, nabranega deloma doma, še več pa v graških, dunajskih, celovških in šentpavelskih arhivih. Kot plod tega dela je v samozaložbi izdal knjižice: Vuzenica v srednjem veku (1927), Nadžupnija in dekanija Vuzenica (1928), Vuzenica II (1929), Šolstvo v Vuzenici (1930); v založbi Tujsko-prometnega društva v Dravogradu: Dravograd I (1932). Od 1927 je sotrudnik ČZN, kjer je razen večjih člankov (Vuzeniški urbarji, 1927; Muta, 1928; Doneski k zgodovini kmetijstva v Dravski dolini v XVII. stoletju, 1932) objavil številne krajše prispevke krajevno-zgodovinskega, deloma tudi narodopisnega značaja, ter več ocen. Razen tega je priobčil: Grosse Übeschwemmungen der Drau (Marburger Zg 1927, št. 258); Naše ceste za rimskega imperija (Tabor 1926, št. 206, 212, 218); Nekaj o gasilstvu (Gasilec 1924, št. 5); Vuzenica ob Dravi (IS 1928, 324–5); Pred 200 leti na Kranjskem (ŽiS IV, 210–5); Flosarska (MV 1930, št. 185). Ob delu v dež. arhivu v Gradcu je naletel na žički zapis češke velikonočne pesmi ter ga objavil v ČZN 1927. V istem arhivu je prepisal fevdne knjige celjskih grofov 1436–45 (prepis hrani Zgodovinsko društvo v Mariboru). — Prim.: Baš, GV 1930, 200. Gr.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine