Mrakič, Anton (1802–1855)

Mrakič (Mrakitsch) Anton, poliglot iz prve pol. 19. stol., r. na Kranjskem neznano kje in kdaj, u. neznano kje in kdaj. Proti koncu 1834, ko je bil zaposlen menda na Dunaju pri cenzuri ter občeval z dunajskimi slov. akademiki, je že imel namen, izdati konverzacijski slovar ob upoštevanju 10 jezikov, med njimi slovenščine. »Za kranjščino je bil Mažgon prva instanca kot korektor, kot apelata je nameraval pritegniti M. Kopitarja.« Mažgon, ki je »menil, da bi bilo treba možu ves (kranjski) del prečrtati in iznova napisati«, je na delce pač vplival. Od Mažgona je zvedel za načrt Čopov brat Janez, ki je 10. dec. 1834 poročal o njem bratu, tako da so bili v Lj. o delu več let prej poučeni, nego je izšlo. M. je dal svoj slovar natisniti šele 1837 v Kisku (Kószegben, Güns) na Ogrskem, in sicer z madj. in nemškim naslovom: Társalkodó Tár tiz nyely’ számára vagy is Válogatott Beszélgetések a’ tarsas élet’ számára Deák (itd.). Conversations-Cabinet für zehn Sprachen oder Auswahl von Gesprächen für das gesellige Leben in Lateinischer, Spanischer, Italienischer, Französischer, Ungarischer, Deutscher, Englischer, Holländischer, Krainisch-slavischer, Neugriechischer Sprache. V predgovoru, ki ga je pisal na Dunaju jan. 1837, navaja pisec 3 razloge, da je izbral izmed slovanskih jezikov prav slovenščino: sorodnost slovenščine z ruščino; njeno važnost za avstr. pomorsko trgovino, lepoto slov. alpskih pokrajin. Za slov. slovar vsebuje tekst marsikaj zanimivega. — Prim.: V Drž. knjiž. v Lj. pisma Janeza Čopa bratu 10. dec. 1834; Kunšič, LZ 1897, 57; Simonič 325. Kd.