Možina, Anton (1866–1927)

Možina Anton, šolnik in narodni gospodar, na Brjah pri Rihemberku na Goriškem r. 26. maja 1866 in u. 28. maja 1927. Po maturi na koprskem učiteljišču 1888 je nastopil službo prov. učitelja v Levpi pri Kanalu, avg. 1891 v rojstnem kraju, kjer je služboval do smrti. Bil je ustanovitelj in duševni vodja narodnih in gospodarskih društev v domači občini: ustanovil je bralno in pevsko društvo na Brjah, hranilnico in posojilnico, vinarsko in sadjarsko društvo, podružnico Kmetijske družbe, zavarovalnico za govejo živino i. dr. Znamenita sadjarska razstava v Kasovljah na Vipavskem (1901) je bila njegovo delo, enako sta bili pokopališče in cerkev sv. Cirila in Metoda na Brjah plod njegovega večletnega prizadevanja. Kot učitelj je stal v prvih vrstah goriške učiteljske organizacije. Pisal je v razne liste, večinoma članke gospodarske vsebine, največ v Sočo, E, Primorski gospodar in Gospodarski vestnik. — Prim.: Edinstvo 1927, št. 16. Plr.

MOŽINA Anton, učitelj, prosvetni delavec, napreden gospodar, r. 26. maja 1866 v zaselku Možini na Brjah na Vipavskem kmetu Jožefu in Frančiški Pavlica, u. 28. maja 1927 na Brjah in tu pokopan. Učiteljišče je dovršil v Kopru, kjer je maturiral 1888, nato je učiteljeval v Levpi pri Kanalu do avg. 1891, ko se je nastanil v rojstnem kraju in tu služboval do smrti. Neumorno delaven je bil eden prvih v vrsti mladih osnovnošol. učiteljev, ki so se nesebično razdajali tako na področju prosvete kakor naprednega gosp. na Goriškem. Svoje moči je posvetil najprej domačemu kraju: na Brjah je ustanovil hranilnico in posojilnico, vinarsko in sadjarsko društvo, izpeljal melioracijo brejskih Mlak, organiziral strok. kmet. ekskurzije po Kranjskem in Prim., ustanovil in vodil pevski, dramski in bralni krožek, vodil s čvrsto roko sokolski odsek, uredil na novo domače pokopališče, izpeljal zidavo nove cerkve sv. Cirila in Metoda na Brjah, kjer naj bi zrasla samostojna duhovnija, priredil 1900 imenitno sadjarsko razstavo v Kasovljah idr. Deloval je tudi na širšem področju: 1903 je bila na njegovo pobudo ustanovljena Zveza bralnih in pevskih društev za Vipavsko, pomagal je ustanoviti hranilnico in posojilnico v Skriljah, kmet. zadrugo in prosv. društvo v Dobravljah, podprl ustanovitev Ciril-Metodove podružnice, zavarovalnice za govejo živino ter šolskega društva, nastopal na polit. shodih narodno-naprednega tabora (npr. 26. jul. 1903 na Brjah, 22. nov. 1903 na Goričici pri Rebku, 7. avg. 1904 na shodu društva Adrija v Dobravljah, 24. jan. 1907 je bil v Gor. izvoljen v izvršni odbor narodno-napredne stranke). Kot učitelj je podpiral in usmerjal učiteljske organizacije in se posebej posvečal učiteljski »Samopomoči«. Bil je plodovit dopisnik gosp. in polit. člankov v Sočo, SN, Rdeči prapor, E, Prim. gospodar, Gosp. vestnik. Bil je dober učitelj (dvoje rodov je šlo na Brjah skozi njegove roke), gostoljuben, skrajno pošten do vseh ne glede na polit. opredeljenost, odločno narodno zaveden.

Prim.: Status animarum Brje iz srede 19. stol., št. 134/69; P. Plesničar, Možina A., SBL II, 157; E 1927, št. 127, 129, 130, 132; GorS 1927, št. 43; KolGorM 1928, 41–42 s sl.; Gabršček II, 116, 121, 15657, 241–42.

Kralj