Molek, Ivan (1882–1962)

Molek Ivan, publicist, pisatelj, r. 8. jun. 1882 na Zverkovem vrhu pri Metliki. Obiskoval je osnovno šolo, služil v dež. drevesnici in je odpotoval 1900 v Ameriko. Delal je v jeklarnah in rudnikih v Pennsylvaniji in Calumetu Mich., kjer je postal urednik tednika Glasnik, dopisoval svobodomiselnim in socialističnim listom in se udeležil kot agitator in organizator delavskega gibanja. L. 1906 je moral iz Calumeta, prišel 1907 v Chicago Ill. k listu Glas svobode in postal urednik Proletarca. L. 1908 je zgubil uredniško službo in bil od 1909 korespondent in tolmač pri nekem zdravniškem podjetju. Ko se je razvilo Glasilo Slov. nar. podporne jednote 1916 v dnevnik Prosveto, je prišel v njeno uredništvo in je od 1929 glavni urednik lista. — M. sodeluje od 1905, ko je objavil prvo pesem, pri vseh slov. ameriških soc. glasilih s pesmimi, povestmi, dramatičnimi prizori, poljudnoznanstvenimi razpravami in prevodi. Številne prispevke je objavil v ADK, ki ga je urejeval 1915–6, zlasti pesmi, povestice in dramatične prizore, ki so jih slov. odri v Ameriki tudi uprizarjali: Nevtralni Amor (ADK 1917), Na drugi fronti (ib. 1923), Ob slovesu starih (ib. 1926), Na lahke obroke (ib. 1927), Poročna noč (ib. 1928). Kot samostojne publikacije je izdal povest Zajedalci (Chicago Ill. 1920), dramo v treh dejanjih Hrbtenica (ib. 1926), avtobiografsko povest Dva svetova (Lj. 1933), kateri bosta sledila še dva dela, in poljudnoznanstvene spise, ki so izšli kot I.—IV. zv. Knjižnice Izobraževalne akcije: Priče evolucije in Adami pred Adamom (Chicago Ill. 1926), Proletarska etika in morala (ib. 1926), Elementi moderne izobrazbe (ib. s. a.) in Socialni ideali s prevodom J. Keracherjevega spisa Kako si je človek ustvaril Boga (ib. s. a.); posebej pa: ABC socializma. Kratek pregled socialističnih teorij (Chicago Ill. 1932). Izmed prevodov so izšli v knjižni obliki Uptona Sinclaira roman Jimmie Higgins (Chicago 1921) in propagandistični, oz. poljudnoznanstveni: Katoliška cerkev in socijalizem (Chicago 1914), Moore Howard, Zakon biogenezije (lb. 1920), Aug. Claessens, Roparska trojica (ib. 1924), Priče revolucije (ib. 1926).

V Sloveniji je sodeloval pri mesečniku Pod lipo, kjer je objavil 1928 več pesmi, pripovedko Trombonija ter članek Ameriška družinska kriza, in pri Svobodi z igrokazom Čez reko (1919) in povestjo Good-by Hunky (1929). — M.-ovi spisi so vsi zavedno tendenčni, »pisal sem ne zaradi literature, temveč za propagando«, za propagando marksističnega svetovnega nazora. Pridobiti hoče delavstvo za organizacijo, vzbuditi delavsko razredno zavest; ob času svetovne vojne zasleduje protivojne tendence. Vendar so njegovi leposlovni spisi slika življenja slov. izseljencev, njihovih bojev, hotenja in nazorov. Motijo pogosto kričeči, brutalni motivi in uvodničarski odlomki, tako n. pr. v Zajedalcih, mnogo boljša in uglajena je v tem oziru povest Dva svetova. Šifre: M.; I. M. — Prim.: Jsln 1930, št. 34; Klopčičev uvod povesti Dva svetova. Pir.