Möderndorfer, Vinko (1894–1958)

Möderndorfer Vinko, politik in narodopisec, r. apr. 1894 v Doljah v občini Brdu v Ziljski dolini, je obiskoval ljudsko šolo v Melvičah, učiteljišče 1910–4 v Mariboru, kjer je napravil 10. jul. 1914 zrelostni izpit. Ob izbruhu vojne je preromal zapore v Šmohoru, Beljaku in Mariboru, nato so ga odvedli v zapore graškega vojnega sodišča, kjer je bil oproščen. Pri naboru v Celovcu je bil za leto dni spoznan za nesposobnega in nastopil 1. nov. 1914 učiteljsko službo kot suplent v Št. Vidu pri Ptuju, nato 1. dec. 1914 kot »pravi zač. učitelj« v Žetalah. L. 1915 je bil potrjen v vojake. V naši vojski je služil pri jugoslov. polku v Gorici, koroškem odredu in pri odredu v Prekmurju. Kot učitelj v Št. Vidu pri Prušnjah se je 1919–21 uspešno udejstvoval v plebiscitni borbi. Tedaj je našel pot k marksizmu in bil po plebiscitu eden izmed vodij soc. dem. stranke v Mežiški dolini, kamor je bil v Mežico prestavljen 1. maja 1921. Izdal je brošuro »Boj za napredek mežiških rudarjev«, ki mu je nakopala tiskovno pravdo. V dobi mariborske oblastne samouprave je bil od soc. dem. stranke izvoljen za oblastnega poslanca. Z dnem 23. jan. 1927 je podal ostavko na drž. službo, pa je bil 22. nov. 1929 zopet nastavljen kot šolski upravitelj pri Sv. Juriju pod Kumom. Po programu, da mora vselej delati to, kar se mu zdi najbolj potrebno, je pridno zbiral koroško narodopisno gradivo in izdal »Narodne pripovedke iz Mežiške doline« I. zv., Lj. 1924 (gl. LZ 1925, 183–5). S pokojnim Koširjem je izdal »Ljudsko medicino med koroškimi Slovenci« ČZN XXI (1926), 85–112, XXIII (1927), 9–32 in v ponatisu. Zbirko njegovih koroških vraž ima Zgod. društvo v Mariboru; pripravljene ima »Koroške uganke in popevke« in stat. delo »Slovenska vas«. UT 1921, št. 46, 48, 51, je objavil »Moč — volja in alkohol«. F. K.