Mišič, Franc (1881–1969)

Mišič (Mischitz) Franc, koroški narodnjak in potopisec, r. 2. nov. 1881 na Dobravi pri Borovljah. Ljudsko šolo je obiskoval v Borovljah, gimn. 1895–1903 v Celovcu, bil 1903–6 na univerzi na Dunaju, nato pa v Gradcu, kjer je prom. 1908; 1909 je napravil izpit iz grščine in lat. kot glavnih, 1910 iz slov. in 1913 iz nemščine kot stranskih predmetov. Služboval je 1908/9 kot suplent na moš. učiteljišču v Mariboru, do 1914 na gimn. v Kranju, 1914/5 v Gorici, 1915/6 v Lj., 1916 do 1917 v Trstu, kjer je postal 1916 proviz., 1917 pa defin. gimn. učitelj, 1917/9 v Celju; 1919/20 je bil začasni ravn. mešč. šole v Borovljah. Po plebiscitu je ostal na Kor. do 1922, ko je nastopil mesto prof. na realki v Mariboru; še i. l. je bil premeščen na marib. gimn., kjer je poučeval do upokojitve 1932. — Kot visokošolec je ustanovil 1904 slov. akad. fer. društvo »Korotan« s sedežem v Celovcu ter mu bil predsednik ves čas visokošolskih študij. V Borovljah, kjer dotlej ni bilo nobenega slov. društva, je ustanovil slov. lovsko dr. »Artemis«, tamburaško dr. »Strel«, podružnico DCM, dal pobudo za ustanovitev hranilnice in posojilnice in 1908 za prvo sokolsko društvo na Koroškem; ob plebiscitu je ustanovil Sokola v Svetni vasi in na Žihpoljah. L. 1904 je začel pisati v Mir o dogodkih na dunajski univerzi in o slov. dijaštvu na celovški gimn.; bil je glavni sotrudnik Korošca in pisal v praško Union o razmerah na Koroškem, kar so celovški listi pripisovali I. Scheiniggu in J. Sketu. Poleg tega je dopisoval v Savo, kjer je objavil med drugim Plinijevo pismo o starih kristjanih, v Lovca, SN in v Dan. V plebiscitni dobi je bil preds. nar. sveta v Borovljah, podpreds. in pozneje preds. nar. sveta za polit. okr. Borovlje, nastopal na vseh večjih shodih, spisal večino slov. in nem. letakov, ki so se tiskali v bivšem otroškem vrtcu v Borovljah, ter napisal za jugoslov. delegacijo v Parizu študijo o koroških narečjih. Ustanovil je boroveljsko podr. SPD, ki je upravljala današnjo Klagenfurter Hütte na Mačinski planini, in dal iniciativo za preselitev boroveljske puškarne v Kranj. Istočasno je bil sotrudnik Draupost in Klagenfurter Nachrichten, pisal v Mladi Jsla o domači obrti ter o pravljicah in pripovedkah v Spodnjem Rožu ter poročal v J, Jsla in SN o razmerah na Koroškem. Po plebiscitu je organiziral 1921 nastop Slovencev pri obč. volitvah v Borovljah, Selah, Slov. Plajbergu, Podljubeljem, Svetni vasi, na Bistrici, v Bilčovsu, Kotmari vasi, na Žihpoljah, v Glinjah in Šmarjeti. Istega leta bil izvoljen za poslanca v koroški dež. zbor, a verifikacijski odbor njegovega mandata ni overovil, češ, da je jugoslov. državljan. Pisal je poročila o dogodkih po plebiscitu v J, Jsla in SN, ki so vsled sledečih preiskav okr. glavarstva izboljšala položaj Slovencev v Rožu. V Jugoslaviji je zasledoval nem. kor. propagandni tisk in o njem poročal v J, MV, S, SGp, SN in Taboru. Dalje je objavljal potopise iz naših Alp, Slov. goric in z Jadrana v Domovini, J, Jsla, Jutr. novostih, Kmetskem listu, Kor. Slovencu, MV, ND, NDk, S, Taboru, Vodnikovi pratiki, Mariborer Ztg, Zagreber Morgenbl. in graški Tagespost. Izven dnevnega časopisja je v izv. kranjske gimn. 1911 po Pliniju opisal Vezuvov izbruh l. 79 po Kr. in napisal uvod za V. Lavrenčiča album Pohorje (Maribor 1930). — Prim.: Ban. arhiv v Mariboru, fasc.: Kor. plebiscit. Baš.