Mirk Vasilij, skladatelj, zborovodja in glasb. pedagog, r. 4.
jun. 1884 pri Sv. Ivanu v Trstu, u. 6. jun. 1962 v Lj. Osn. š. in gimn. dovršil v
Trstu, U (zgod. in zemlj.) na Dunaju in v Gradcu. Diplomiral je 1909 in nato učil
na slov. trg. š. v Trstu. Za glasbo se je zanimal že na gimn.: pel je v zboru in
začel skladati. Prva skladba, ki jo je med mnogimi zavrženimi obdržal, je Ave verum, ki jo je s svojimi sošolci izvedel v letu mature
1903. V letih trž. službovanja se je spopolnjeval na konservatoriju Tartini pri
prof. Ilesbergu. V istem času je učil klavir na š. Pev. in glasb. društva (ust.
1907), bil vodja visokošolskega društva Balkan, vodja (1907–09) orkestra Dram.
društva (ust. 1902), vodja (1907–10) čitalniškega zbora pri Sv. Jakobu, ki ga je
1901 ustanovil Fr. Rakuša. Vodil je tudi zbor pev. društva Danica na Kontovelu in
občasno, med odsotnostjo Ivana Marija Čoka, zbor Zastava v Lonjerju. Med prvo
svet. vojno je bil vojak v Bosni, kjer je preučeval tamkajšnjo folkloro. Po vojni
je spet učil na slov. trg. š. do njenega zaprtja 1920. Obenem je učil klavir in
teorijo na š. GlasbM. Jul. 1920 je bil Narodni dom, kjer je imela GlasbM pouk in
svoje prostore, požgan. GlasbM je nadaljevala s poučevanjem v Rojanu, pri Sv.
Jakobu in v Barkovljah, toda še istega leta so bile požgane dvorane tudi v
Barkovljah, pri Sv. Ivanu in v Rojanu. Po 1923 je GlasbM še životarila, dokler se
ni sept. sama razpustila in tako prehitela oblast. Istočasno kot na GlasbM je učil
na glasb. liceju Artura Wrama. Ko je faš. vlada ukinila slov. kult. organizacije,
je M. ustanovil in do odhoda v Mrb. 1928 učil pev. zbor na svojem domu v Trstu. V
Mrbu je učil na Trg. akad. in na š. GlasbM, kjer je bil tudi zborovodja. Vrsto let
je bil tudi preds. Ipavčeve pev. župe, katere člani so bili zbori v južni
Štajerski. Pred nem. okupacijskimi silami se je 1941 zatekel v Lj. Tu je po vojni
učil na Ekon. sred. š., vodil zbore, med njimi zbor Tine Rožanc. V letih 1949–51
je bil glasb. sodelavec novoustanovljene radijske postaje v Kopru. Nato je bil
prof. na Sred. glasb. š. v Lj. (harmonija in kontrapunkt). Kot skladatelj je prvič
stopil v javnost s pesmijo za ž. zbor Spomladi v gozdu. Od
tedaj je pošiljal svoje skladbe Novim akordom, Pevcu, Zborom, Prvim plamenom, trž.
GlasbM za njene glasb. izdaje; po vojni Našim zborom in Grlici. Kljub trditvi v
intervjuju 1927, da imamo Slov. preveč skladateljev za zbor, da se je vrgel na
instrumentalno glasbo in je žarišče njegovih sanj in želja opera, je teža
njegovega skladanja ostal vokal. Med njegovimi orkestralnimi deli sodi na prvo
mesto Simfonična suita v 5 stavkih iz 1911. Na orkestralno
področje spadajo še 4 uverture: Slavnostna, Slovenska, Iz devete
dežele, Vidojka, delno napisane za odrske predstave, suita Mati in Rapsodična fantazija za
klavir in orkester. Med komorno M-ovo glasbo spadajo koncertne klavirske skladbe,
mladinski album za klavir, samospevi, mladinski zbori s klavirjem in razne
klavirske skladbe. Pisal je tudi cerkv. glasbo: cerkv. in nabožne pesmi Te Deum ter pet in delno šest-glasno Liturgijo Svj. Joana Zlatoustago, ki jo je 1927 zložil za zbor srb.
pravosl. cerkve v Trstu, kjer je bil zborovodja v letih 1925–28. Toda M. je zlasti
znan po posvetnih zborovskih skladbah. M-ove zborovske skladbe so vključevali v
vse glavne zborovske zbirke v tem stol., zlasti njegova klas. moška zbora: Katrica in Na trgu, ki sodita v vrh
slov. zborovskega ustvarjanja. Značilnosti njegovega ustvarjanja so jasna in klena
kompozicijska tehnika, romantična in novoromantična izraznost, izrazita melodija
in naslonitev na ljudsko motiviko. Dokaz njegove navezanosti na ljudsko izročilo
so priredbe in harmonizacije prleških in drugih slov. ter bosenskih ljudskih
pesmi. V harmoniji ima rad polne akorde in bogat izraz, kar je predvsem vidno v
skladbah za zbor in orkester: Golgota, Pesem naših mornarjev,
Proslava podzemlja, Te Deum in v mnogih šesteroglasnih skladbah. 1976 je
ZKPOS izdala zbirko M-ovih mešanih zborov. M. je dal svoj prispevek tudi slov.
glasb. publicistiki. Tako je v NZ objavil članka: Glasbena
kultura prim. Slov. in Ob Schwabovem koncertnem valčku
Sonček moj, v ZV članek o trž. GlasbM itd. V pedagoško področje spada M-ov
Nauk o harmoniji.
Prim.: Cvetko, Zgodovina III, 445, 447, 451, 479; Jelerčič,
149–50; V. Ukmar, Glasba v preteklosti, 190; V. Ukmar, Glasba v preteklih dobah,
184–85; Trobina, 141; L. M. Škerjanc, Od Bacha do Šostakoviča, 360; MuzE II, 589;
C. Budkovič, Razvoj mladinskega zborovskega petja na Slov., 39, 42, 62, 63;
Cvetko, Stoletja, 253, 273; SBL II, 126; Z. Harej, Stoletnica rojstva trž.
skladatelja V. Mirka, KolGMD 1984, 75–76 s sl.
Har.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine