Milharčič, Matej (1812–1853)

Milharčič Matej, misijonar v osrednji Afriki, r. 20. sept. 1812 v Slavini na Notr. (op. ur.: v Selcah na Notr.), u. 8. okt. 1853 v Berberu v Afriki. Študiral je bogoslovje 1835–9 v Lj., ord. 1838; 1839 kaplan v Vipavi, 1843 v Dobrovi pri Lj., kjer je začel 1844 redni šolski pouk. L. 1851 je šel s Knobleharjem v Afriko in deloval na mis. šoli v Kartumu. — Prim.: ZD 1851, 151, 167, 185; 1852, 118; 1853, 91; 1854, 40, 61; A. Lesjak, Zgod. dobrovske fare pri Lj. (1893) 138, 149; Slov. misijonarja Baraga in Knoblehar (Lj. 1928) 56, 59. Lkn.

Milharčič Matej, duhovnik, misijonar v osrednji Afriki, r. v Selcih (župnija Slavina) 20. sept. 1812, u. 8. okt. 1853 v Berberu (Sudan). Oče Franc, kmet, mati Marija Abram. Bogoslovje je študiral v Lj. in prejel mašniško posvečenje po tretjem letu bogoslovja 12. avg. 1838. Najprej je bil kaplan v Vipavi od 1839 do 1843, nato na Dobrovi pri Lj. do 1851, kjer je začel redni šolski pouk. Iz Dobrove je šel z apostolskim provikarjem Ignacijem Knobleharjem kot misijonar v Srednjo Afriko in deloval na misijonski šoli v Kartumu (Sudan). Tam je kmalu zbolel za grižo in umrl. Bil je goreč duhovnik, zlasti se je boril zoper nesrečno žganjepitje, dokler seveda ni odšel v Afriko. Po vsej pravici smemo M. imenovati začetnika protialkoholnega gibanja na Slov. Sam piše v Danici 1851, str. 152: »Ko sem videl, kaj hudega iz nesrečnega žganja izhaja, me je spodbodlo, vzdignilo, vnelo in vžgalo, da sem se z vso močjo vrgel na vsako, posebno pa na pijo škodljivega žganja, in ne morem počivati, dokler naših ovc pred toliko hudim ne obvarujem, ter sem sklenil od nezmerne pijače močnih vin tako dolgo učiti, prepričevati in svariti, dokler farani vseh svojih kotlov žganja ne potolčejo, vseh patentov in pisem in dovoljenja žganja žgati ne strgajo in vseh žganjarskih in brinovskih steklenic ne pobijejo in ne pokončajo, misleč, zakaj bi se ljudstvu ne pomagalo, dokler je še čes.«

Prim: ŠpA Slavina; SBL II, 125; Jan. Zabukovc, Slavina, Lj. 1910, 292–93.

Škerl