Milavec, Ivan (1874–1915)

Milavec Ivan, orglarski mojster, roj. 22. febr. 1874 v Cerkovski vasi pri Zg. Logatcu, u. 18. jan. 1915 v Lj. Orglarske umetnosti se je učil pri izvrstnem mojstru Fr. Goršiču v Lj. 1888–92, ostal pri njem še kot pomočnik do 1895, na kar je vstopil v Lenarčičevo delavnico za harmonije na Vrhniki, a ostal tu le nekaj mesecev. Ko je doslužil vojake, je bil 1898–1900 v orglarski delavnici pri Krieglu, pa jo zapustil radi mojstrove nesposobnosti. Prve samostojne orgle s 16 registri je postavil 1904 v Škocijanu pri Dobravi. Orgle so se mu izborno posrečile; strokovnjaki so hvalili zlasti krasno intonacijo. Odslej so orgle sledile orglam, vseh skupaj 37 v 10 letih. Izdelal je orgle za Škocijan pri Dobravi, Tomišelj, Vrhpolje pri Moravčah, za zavode v Št. Vidu nad Lj., za Rožnik pri Lj., Begunje pri Lescah, za Krašnjo, Šmartno pri Kranju, Gor. Logatec, Breznico, Košljun (na otoku Krku), Vavto vas, Lučine, Trzin, Dol. Beli (na otoku Crezu), Sv. Jakob ob Savi, Idrijo, Kresnice, za podružnico sv. Antona v dobrepoljski fari, Bled, Vojsko, Sela pri Šumberku, Preserje, Ambrus, za ljubljansko stolnico, za orglarsko šolo v Lj., Vič, Punat (Aleksandrovo na otoku Krku), Skočidol (Koroško), Kamnik, Dobrovo, Prem, Šmihel pri Nadanjem selu, Janče, Karlovec in Žiri. Največje njegovo delo so orgle v lj. stolnici s 52 registri in tremi manuali, slovijo pa tudi zlasti blejske in žirovske. Pa tudi manjša njegova dela pričajo o velikem, bogonadarjenem mojstru glede tehnike in še bolj glede intonacije, ki je mehka, sočna, izrazita; registri se vedno lepo in učinkovito spajajo v najrazličnejše kombinacije. Nekaterim M.-evim orglam je zamislil izvirne, jako uspele moderne omare podobar Janez Vurnik v Radovljici (orglam za Bled), orglam v Žireh pa arhitekt Ivan Vurnik. — Prim.: Dr. F. Kimovec, CG 1915. Pl.

MILAVEC Ivan, orglarski mojster, r. 22. febr. 1874 v Cerkovski vasi pri Zgornjem Logatcu, u. 18. jan. 1915 v Lj. Orglarske obrti se je učil v Lj. pri znamenitem mojstru Frančišku Goršiču od 21. sept. 1888 do 21. jan. 1892 in ostal pri njem kot pomočnik do 18. maja 1895. Od 20. maja do 29. sept. 1895 je delal v Lenarčičevi delavnici za harmonije na Vrhniki. Po vojaščini je od 18. sept. 1898 do 14. okt. 1900 delal v orgl. delavnici pri mojstru Krieglu. Ta ni bil uspešen, da so ga začeli boljši delavci zapuščati in je izgubil zaupanje ljudi. Zapustil ga je tudi Milavec in se osamosvojil, a ni mogel dobiti naročil, čeprav je že od nov. 1900 imel obrtni list. Prvo naročilo je dobil šele 1904. Nanj se je obrnil P. Bohinjec, žpk v Škocjanu pri Dobravi. Delo se je posrečilo. Strokovnjaki so zlasti pohvalili odlično intonacijo. M. je pohvalil H. Sattner in ga priporočil. Vrata so bila odprta in sledila so mnoga naročila, da je mojster v 10 letih zgradil 37 orgel, ki so po mnenju poročevalca v CG dobre, prav dobre, izborne. Največje njegovo delo so orgle v lj. stolnici z 52 registri in s 3 manuali. Slovijo tudi orgle na Bledu, v Žireh, v zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Lj., v Šmartnem pri Kranju, v Zgornjem Logatcu in tudi manjše, kakor so v Dolu pri Lj., pri Sv. Jakobijob Savi, na Selih pri Šumberku. Delal je tudi na Hrvaškem in v Avstriji. M-eve orgle dokazujejo veliko mojstrovo znanje in nadarjenost, kar zadeva tehniko in še bolj intonacijo, ki je mehka, sočna, izrazita; registri se vedno lepo in učinkovito spajajo v najrazličnejše kombinacije. Nekaterim M-evim orglam sta zamislila izvirne in moderne omare Janez in Ivan Vurnik.

Prim.: SBL II, 123; CG XXIV, 5, 10 (1911); XXV, 9, 12 (1912); XXVIII, 2, 3, 4 (1915).

Har.