Miklavčič, Jurij (1756–1829)

Miklavčič (Miklautschitsch) Jurij, latinist in slovenist, r. 27. marca 1756 v Zalem logu, u. 23. febr. 1829 v Lj. Kje je dovršil ok. 1775 gimn. in ok. 1777 filoz., ni znano (1j. gimn. katalogi te dobe ga ne poznajo). Bogoslovje je začel ok. 1777 študirati v Celovcu, nadaljeval je te študije v Admontu, a dovršil jih je v zavodu svoje škofije, namreč v Gorici, kjer je bil 9. jun. 1781 ord. Služboval je kot kaplan 1781 v rojstni fari, potem v Kamniku, od 20. avg. 1787 v Komendi, torej v župnijah goriške škofije, a po regulaciji škofijskih mej v Lj., kjer je bil od 1789 do upokojitve 1813 stolni vikar in nem. pridigar. Z Vodnikom se je v Lj. menda posebno sprijateljil. Bil je preprost in skromen človek, najbrž zmeren janzenist, ki so ga imeli vsi radi. Živel je le znanostim, veljal za dobrega nem. pridigarja, a imel sloves tudi kot slovenist in zlasti še kot »srečen latinski pesnik v elegičnem verzu po lahkem načinu Ovidijevem«. Izmed latinskih njegovih pesmi sta izpričani le dve: priložnostni verzi, s katerimi je Vodniku vrnil neko knjigo, in pa »Rubecula aviario exempta«, ki jo je 1814 objavil menda v tisku. Smrt Paradisova in Nagličeva mu je pripravila mesto med revizorji Japljevega sv. pisma: 1796–804 je bil sorevizor za vse knjige starega in novega zakona, ki so izšle v tisku. V opoziciji revizorjev proti Japlju sicer po vsej priliki ni bil v ospredju (Istočniki I, 38), vendar se je polagoma pridružil Debevcu, Vodniku in Škrinarju. — Prim.: 206, 242. Kd.