Miklavčič, Janja (1863–1952)

Miklavčič Janja, pisateljica, r. 3. jan. 1863 v Lj. Osnovno šolo je obiskovala v Št. Vidu pri Stični in v Lj., učiteljišče v Lj. (1878–82; uspos. izpit apr. 1885). Službovala je v Lipaljavesi na Koroškem (1882–7), Boh. Bistrici (do sept. 1889), Št. Vidu nad Lj. (do sept. 1894), nato v Kranju, od maja 1921 kot nadučiteljica in šol. voditeljica; upokojena nov. 1924, živi v Kranju. — Sodelovala je pri V od 1885 z izvirnimi prispevki in prevodi, UT (1890–1) in SN. Poslov. in deloma našim razmeram prikrojila je Edm. de Amicisa Srce, povest za dečke (Lj. 1891, 1929²). Zbrala je nekaj zgod. gradiva o naših ženskih učiteljiščih (Slov. žena 1926, 265–6); od 1930 je sotrudnica revije Žena in dom. — Prim.: Lekše, DS 1891, 525–6; Glaser IV, 334; M. Govekarjeva, Slov. žena 1926, 85. Šr.

Miklavčič Janja, prosvetna delavka, mladinska pripovednica in prevajalka, r. 3. jan. 1863 v Lj. služkinji Uršuli in tu u. 11. dec. 1952. Po osn. š. v Šentvidu pri Stični in v Lj., kjer je od 1878 do 1882 obiskovala tudi učiteljišče, je nastopila prvo službo na utrakvistični osn. š. v takrat povsem slov. Depalji vasi v Kanalski dolini, kjer je zaradi nemškega pritiska vztrajala do 1887, dokler je bil šolski upravitelj Slovenec. Tu je ustanovila za odrasla dekleta brezplačen tečaj za ročna dela, zbirala krajevna imena v slov. občinah Kanalske doline za Slovensko Matico in sestavila slovensko-nemški abecednik za koroške dvojezične šole, ki pa ga šolski svet v Celovcu ni odobril. Zatem je poučevala dve leti v Bohinjski Bistrici in pet let v Šentvidu nad Lj., kjer je ustanovila žensko podružnico narodnoobrambne Ciril-Metodove družbe, delala pa tudi v drugih prosvetnih in ženskih društvih. Od 1892 do upokojitve 1924 je poučevala na dekliški šoli v Kranju, kjer je postala tudi upraviteljica. 1897 je dala pobudo za ustanovitev Društva slovenskih učiteljic, ki se je borilo za izenačenje njihovega pravnega položaja in plače z učitelji. Društvo je obstajalo do zadnje vojne. Ko se je vojna končala, se je preselila v Lj. Objavljala je svoje ter iz nemščine, češčine in ital. prevedene povesti v mladinskem listu Vrtec in v SN, deloma našim razmeram pa je prikrojila Edmunda de Amicisa Srce, povest za dečke, ki je izšla 1891 in ponovno 1929. Oglašala se je tudi v ženskih listih. V Ženi in domu je v več nadaljevanjih izhajal vzgojni članek Naš dom s sklepno mislijo, da je »Vaš domek del tiste velike hiše, ki jo kličemo domovina« (I, 1930, 266).

Prim.: SBL II, 115; SPor 17. dec. 1952; T. Hojan, Ena od bojevnic za ženske pravice. Janja Miklavčič (1863–1952), Prosv. delavec 12. jan. 1973.

Svk.