Mikič, Fedor (1898–1964)

Mikič Fedor, propagator treznosti, statistik, r. 16. nov. 1898 v Celju. Študiral je gimn. v Celju (mat. jan. 1917), medicino v Gradcu (1918), Zagrebu (1919–22) in spet v Gradcu (1922–5, promov. jul. 1925). Služboval je v Lj. na Higijenskem zavodu (avg. 1925 do okt. 1926) in na drž. bolnici kot zdravnik-pripravnik (do marca 1927), nato v Zagrebu na Higijenskem zavodu in kot zdravnik na (X.) oddelku za socialno medicino, postal apr. 1928 statistik obeh zavodov; po delitvi X. oddelka na 2 samostojna dela je vodja odseka za vitalno statistiko Šole za narodno zdravje. — Protialkoholno propagando je začel 1921 z organiziranjem »zdravstvenega tedna« v Celju, deloma tudi v Mariboru v zvezi z zagrebškim vseuč. klubom Janušić, jo nadaljeval v celjskem Ljudskem vseučilišču in publicistično z raznimi članki v ND (1921 do 1925, nekaj s psevd. Fehim Musakadić), J (1925–7), Zdravju, lj. Napreju (1922–7), sarajevski Trezvenosti (od 1924), zagrebškem Novem životu (od 1928/9), beogr. Glasniku Saveza trezv. mladeži. Poslovenil je dr. M. Popovićevo broš. O četništvu — skautizmu (Celje 1923), sodeloval pri Vojnički čitanki (kpt. Hočevar, Celje 1926), se udeležil dec. 1926 in v nasl. l. propagandnih potovanj po Jugoslaviji, avg. 1928 mednar. kongresa v Anversi (njegov referat »Wie kann man junge Leute f. den Kampf gegen den Alkoholismus gewinnen« je priobčila kongresna publikacija). Izdal je v samozaložbi Naše alkoholno gospodarstvo (Celje 1923; hrv. prevod v Leskovačkem glasniku) in objavil sledeče znanstvene razprave: 7 stat. tabel za študijo Vlaste Marković »Raširenost luesa u Zagrebu u god. 1925–9« (LV 1931, 115–25), Stanovništvo grada Zagreba (LV 1931, 617–35), Vitalnostatističke metode za ispitivanje sela (LV 1932, 101–36), Sezonsko gibanje nekaterih akutnih nalezljivih bolezni v Jugoslaviji v l. 1920–30 (ZV 1932, št. 8–10 in 1933, št. 1); Die jugoslavischen Städte gemäß der Altersverteilung (Archiv f. soziale Hygiene u. Demographie VIII, Berlin 1933, H. 1); za Hercogovo študijo o leku »Efetusin novi domaći ekspektorans« je napisal biometrijski del (LV 1933, št. 2). Na podlagi statističnega gradiva je obdelal monografije: Difterija u gradu Zagrebu 1902–30 (medic. fakulteta ji je 23. marca 1932 prisodila natečajno nagrado P. Teslića), Trebušni tifus u gradu Zagrebu 1910–29, Gušavost u savskoj banovini, Tablice redosljeda umiranja u jugoslov. i balkanskim zemljama, Kretanje tuberkuloze u Zagrebu 1910–30, Pomor dojenčadi u Zagrebu 1919–22. Prim.: Standard Encyclopedia of the Alcohol Problem, vol. IV, Westerville, Ohio, USA 1928, 1768–9. Šr.