Mihevc, Ignacij (1870–1935)

Mihevc Ignacij, delavski organizator in politik, r. 29. jun. 1870 na Vrhniki, živi v Lj. kot monter mestne plinarne. Kot izučen ključavničar je zapustil 1887 Vrhniko in služboval v Beljaku, potoval v Švico in v München, odkoder je bil izgnan v Salzburg in prepeljan v Lj. in na Vrhniko. L. 1889 je odšel na Dunaj, odslužil vojaška leta v Lj. (1893) in bil 5 let monter v plinarni. Ko je pričela policija zasledovati socialiste, je odšel 1899 v Lienz k južni železnici, bil radi socialističnega delovanja odpuščen in dobil 1904 službo pri žel. v Trstu, kjer je naredil izpit za strojevodjo. L. 1912 se je odpovedal na zahtevo dunajskih sodrugov službi in prevzel tržaško tajništvo avstr. kovinarske zveze. Po vojni se je naselil v Lj. — V Beljaku je vstopil v Arbeiterbildungsverein, se sam izobraževal, postal socialist in se odslej aktivno udeleževal soc. gibanja. V Lj. se je še kot vojak družil s Kordeličem, deloval pri Del. izobraž. društvu in pri soc. gibanju. Kot organizator in govornik se je udeležil prvih soc. shodov, ki so jih deloma preprečili kršč. socialci. L. 1893 je ustanovil na nasvet Fr. Železnikarja kovinarsko društvo za Kranjsko, ki ga je pozneje K. Linhart združil z avstr. kovinarsko zvezo. Organizacija, ki je imela v začetku 80 članov, je kmalu narastla na 200 članov, ustanovile so se podružnice na Jesenicah, pozneje v Beli peči, Tržiču i. dr., članstvo je narastlo na 500. Tudi v Lienzu je sodeloval pri soc. dem. stranki, zlasti pa v Trstu pri Delavskem domu in Ljudskem odru. Ob državnozborskih volitvah 1907 je živahno agitiral in prirejal shode. Po vojni je ustanovil v Lj. Društvo kovinarjev in Društvo strojnikov za Slovenijo. — Sodeloval je pri raznih nemških soc. glasilih: Arbeiterzg (1888–917), Oesterr. Metallarbeiter (1891 do 1917), Neues Leben (Zürich, 1891–7), Der österr. Eisenbahner (1903–17), Linzer Wacht (1902–4), Volkstribüne (Wien, 1904–17). Bil je sotrudnik skoraj vseh slov. soc. časnikov in časopisov (Naprej, RP, dnevnik in tednik Zarja, Delavec, DPol, Proletarec, Prosveta, NZ, Žepni koledar za delavce, Pod lipo). Sam je izdajal v Trstu Kovinarja (1914), sodeloval pri vsakoletnih Majskih spisih, napisal brošuro Slov. kovinarjem (Trst 1913) i. dr. Psevdonimi: Močilnikar, Groenlaender, Trojičar. — Prim.: Družinski koledar 1913, 120 (s sliko); M., Organizacija kovinarjev, Žepni koledar za delavce 1915, 50–3; isti, Iz mojih mladih let, Pod lipo I, 94; Strojar. vjesnik 1930, št. 6 (s sliko). Pir.