Mihelčič, Alojzij (1880–1975)

Mihelčič Alojzij, skladatelj, r. 3. marca 1880 v Harijah. Orglarsko šolo v Lj. je dovršil 1896 in nato služboval kot organist in pomožni učitelj v Štangi, bil pozneje organist in župan v Metliki; nato je od 1920 imel v Celju veletrgovino z vinom in bil župan celjske okolice; od 1931 je ravnatelj podružnice lj. Vzajemne zavarovalnice v Celju. — Izdal je sledeče skladbe: Lit. Srca Jezusovega, Šmarski odmevi, Materi Mariji (6 Mar. pesmi), Velikonočne pesmi, Mašne pesmi, Božične pesmi, 2 Tantum ergo za meš. zbor, Laudes eucharisticae za meš. zbor, 2 Tantum ergo za 2 gl. in orgle, Božične pesmi za soli, zbor in orgle, Asperges me in Vidi aquam za meš. zbor, Marijina hči pri mizi Gospodovi za ženski zbor z orglami, Ecce sacerdos magnus za moški zbor, Zahvalna pesem za 700 letnico ustanovitve III. reda za meš. zbor, 4 Marijine za meš. zbor, Mašne za meš. zbor, Zavetnici Materi-Devici, Kristusu-Kralju (6 obhajilnih za moški zbor), Mašne za moški zbor, Slavospev Kristusu-Kralju za zbor in orgle, Marijine za soli, zbor in orgle, Marijine. Poleg teh cerkv. skladb je izdal štiri venčke slov. nar. pesmi. Nekaj skladb je izšlo v CG, GZ in v raznih zbirkah. M.-eve skladbe so preproste, lahke, domače. Pl.

Mihelčič Alojzij, zborovodja in skladatelj, r. v Harijah pri Ilirski Bistrici 3. mar. 1880, u. v Lj. 1975. Že v osn. š. se je učil klavir in glasb. teorijo pri glasbeniku Martinu Zarniku, nadučitelju v bližnjem Trnovem. Nato je študiral pri Foersterju na orglarski š. v Lj., kjer se je spopolnil v orglah, klavirju in kompoziciji. Po študiju 1896 je bil pomožni učitelj in orglar v Štangi pri Litiji, kjer je imel močan zbor. Že tu je po nasvetu Mateja Hubada začel zbirati in zapisovati slov. ljud. pesmi. Mnoge je priredil za moški in mešani zbor in jih izdal. Ko je odslužil vojaški rok, je bil orglar in župan v Metliki, kjer je ustanovil številen moški, mešani in ženski zbor. V tem času je tudi postal nadzornik cerkv. petja in orglarjev v semiški dekaniji. Ustanovil je tudi tamburaški zbor. 1919 je prišel v Celje, kjer je imel veletrgovino z vinom in postal župan celjske okolice. Od 1931 do upokojitve, ko se je preselil v Lj., je bil ravn. Vzajemne zavarovalnice. Tudi v Celju je ustanovil močan mešani zbor. M. je začel skladati zgodaj: že 1898 je CG objavil njegovo prvo skladbo. Skladbe je priobčeval tudi v Glasb. zori, Pevcu, Zborih. Vseh njegovih skladb je 430, od teh 296 cerkv.: lat. maša, 2 slov. maši za mešani zbor, 2 slov. maši za eno- ali dvoglasno ljudsko petje, 30 mašnih, 17 božičnih, 20 velikonočnih, 73 Marijinih, 55 obhajilnih in blagoslovnih, Večerni zvon za mešani zbor, soli, orgle in godalni orkester, 30 preludijev za orgle itd. 134 svetnih skladb je zbranih v zbirkah Štirje venčki slov. narodnih pesmi, Šmarski odmevi, Šest slov. pesmi, 18 slov. narodnih pesmi za mešani zbor, Moje in narodne, kjer je najbolj priljubljena Polje. Najbolj znana svetna skladba je venček Nebo žari, niz prizorov iz prve svet. vojne, ki je 1967 izšel že v 11. izdaji. Skladbe so preproste, lahke, domače.

Prim.: SBL II, 112; Trobina, 137–38; Jelerčič, 77, 185–86.

Har.