Mihevec, Jurij (1805–1882)

Micheuz (Mihevec) Jurij, skladatelj, r. 22. marca 1805 v Lj. kot sin žitnega trgovca in gostilničarja, u. 31. avg. 1882 v Mennecyju blizu Pariza. Šolal se je v Lj.; gimn. je posečal 1814–23. Za dobe svojih srednješolskih študijev se je bavil tudi z glasbo, baje proti volji svojega očeta. V javnost je stopil 1821 (torej kot 16 letnik) z vojaško koračnico ob priliki lj. kongresa. Zložil jo je za klavir (štiriročno). Izvirnik hrani arhiv narodnega konservatorija v Parizu. Toliko se pač ni mogel naučiti skrivaj pri svojih znancih, ampak le pod veščim vodstvom glasbenega učitelja. To priliko je imel v Lj. na javni glasbeni šoli v prvi vrsti. Tam mu je bil učitelj Fran Sokol — ako je domneva pravilna, da je posečal to šolo. Po končani gimn. se je napotil na Dunaj. Kje in kako se je tam izpopolnjeval, kdo mu je bil mentor, ni dognano. Problematična je trditev, da je bil z Beethovnom v prijateljskih stikih. Gotovo pa je, da je dospel na Dunaju kmalu do spoštovanega imena in do razmerno visoke glasbene naobraženosti. Že 1826 so izvajali v gledališču II. okraja (Leopoldstadt) tri komične opere, njegove kompozicije: Das Kind der Fee, Ein treuer Diener in Die Radikalkur. L. 1827 so izvajali opero Das Reimspiel in kantato Der Wanderer und der Bach. Po izvajanju kantate je prišel baje Franc Schubert k M.-u in mu čestital. L. 1833 je dospela M.-čeva največja opera Recht behalten die Planeten najprej na dunajske, nato tudi na druge odre. L. 1840 je izročil gledališkim odrom novo opero Die Maske, ki so jo največ izvajali. — Sicer se je M. bavil s poukom v glasbi in poleg tega tudi pridno skladal, oz. prirejal; kajti večinoma se je opiral na tuje domisleke in jih obdelaval. Že 1830 je bival na Ogrskem, a se je vrnil na Dunaj; kajti 1839 je priredil tu koncert, v katerem so bile na sporedu samo njegove skladbe. Po tem letu je odpotoval v Pariz. V Franciji je ostal do smrti; iz Pariza se je preselil v Mennecy, katerega leta, ni znano, a vsaj od 1878 dalje je bival tam. V starosti se je moral boriti za vsakdanji kruh in naposled se zateči k privatni dobrodelnosti po pomoč. — M. je bil plodovit skladatelj; ugotovljenih je dosedaj 218 del; od teh jih poznamo 175. Razen na Ogrskem je bil — izven Avstrije in Francije — tudi v Londonu. Njegove kompozicije so raztresene po raznih zbirkah, najzanimivejše ima narodni konservatorij v Parizu. — Prim.: Nouvelle biographie générale (Paris 1852 nsl.) XXXV, 431 (G. Maurer); Wurabach XVIII, 217; F. J. Fétis, Biographie universelle des musiciens, 2. éd. (1860–5; Suppl. 1878–80), VI, 136 in suppl. II, s. v. Micheuz; F. Pazdirek, Universalhandbuch der Musiklitteratur (Wien 1904–10), XVII, s. v. Micheuz; I. Vrhovnik, J 1924, št. 16; Ph. Loew, Neues Wiener Tagblatt, 9. febr. 1924; J. Mantuani, Nova Musika II, 9. Mnt.