Slovenski biografski leksikon
Mešutar Andrej, upravni uradnik, r. 17. nov. 1791 v Selu pri Lj., u. 15. dec. 1865 v Badenu pri Dunaju. V Lj. je študiral gimnazijo (1807 v IV. grammat. cl.) in bogoslovje (ord. 1814). Že 1812–3 so ga rabili v lj. škofijski pisarni kot prevajavca za uradovanje s francoskimi oblastmi. 1814 je postal katehet na lj. normalni šoli in 1815 učitelj katehetike in pedagogike za teologe četrtega letnika, od 1816 je bil provizorični, pozneje (1818) pravi ravnatelj normalne šole in je odšel 1824 v Trst kot stolni in generalni šolski nadzornik za Primorsko; 1831 je postal gubernijski svetnik in študijski referent. Na Dunaj je bil pozvan 1835 kot dvorni svetnik združenih dvornih kanclij, prisednik študijske dvorne komisije in prisednik dvorne komisije v justičnih zadevah (1837) ter bil 1860 upokojen. Član Kmetijske družbe je bil vsaj že 1834, častni kanonik tržaški 1835, prošt Ardaggerski 1887 in škof v Sardiki 1853. Akademija znanosti in umetnosti in filozofska fakulteta v Padovi sta ga izvolili za častnega člana (1839, 1841). — M. ni literarno deloval; še mlad je slovel radi obširnega znanja jezikov in si je pridobil na svojih službenih mestih sloves prosvetljenega duhovnika, ki mu je bilo vsako zelotstvo tuje. Njegovi uradni referati pričajo o velikih državniških zmožnostih in odsevajo humanizem, ki so ga gojili Fichte, Jacobi in Humboldt. — Prim.: Šematizme; Carn. 1841, 232; Wurzbach XVII, 421. Pir.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine