Mermolja, Fran (1879–1966)

Mermolja Fran, šolnik in narodni gospodar, r. 9. dec. 1879 v Selu pri Črničah na Goriškem. Nižjo gimn. je obiskoval v Gorici, učiteljišče v Kopru, matur. jun. 1898. Učiteljeval je v Podlaki-Lokovcu v goriškem okraju do 1902 in na novoustanovljeni enorazr. v Dobravljah pri Ajdovščini do sept. 1927, ko so ga ital. šol. oblasti odpustile iz službe. Udejstvoval se je v učiteljski stanovski organizaciji. Kmalu po svojem prihodu v Dobravlje je bil izvoljen v odbor ajdovščinske podružnice učit. društva za goriški okraj, po ukinitvi te podružnice (1906) pa v odbor gor. učit. društva, v katerem je deloval skoraj 25 let kot odbornik, po vojni kot blagajnik do društvenega razpusta. Bil je član vodstva Zveze slovan. učit. društev za Jul. Krajino do njene razpustitve. Vrnivši se 1913 z Dunaja, kjer je obiskoval na zadružni šoli tečaj za zadružništvo, je ustanovil na Vipavskem vrsto posojilnic in produktivnih zadrug; nekatere med njimi je sam vodil. Bil je predsednik nadzorstva Zveze slov. zadrug v Lj. in sicer od ustanovitve do aneksije Jul. krajine po Italiji, zatem član odbora in nadzorstva novoustanovljene Zadružne zveze v Trstu. L. 1912 je priredil zadružni tečaj v Gorici, po vojni v Dobravljah. V l. 1920–4 je bil predsednik cestnega odbora za ajdovščinski okraj. Sadjarski in trtorejski svet v Trstu ga je imenoval za svojega člana, poljedelsko ministrstvo v Rimu pa za dopisnika za Vipavsko dolino (1921). V predvojni dobi se je prav posebno trudil, da so se ustanavljala bralna, pevska in tamburaška društva. Marljivo je tudi dopisoval v primorske liste. V Jadranskem almanahu (1923) je priobčil spis Naše ljudsko šolstvo in učiteljska organizaciia. Od 1929 biva v Lj. ter je kot učitelj prideljen banski upravi. Plr.

Mermolja (Mrmolja) Frančišek Ksaverij (Fran), šolnik, narodni in družb. delavec, r. 9. dec. 1879 v Selu pri Batujah, u. 24. okt. 1966 v Lj. Oče Jožef, premožen kmet, mati Marija Mermolja. Osn. š. opravil v Črničah, prvo leto gimn. v Gor. (1893), nato študiral v Kopru, kjer je končal učiteljišče in maturiral 1898. Prva štiri leta je služboval na potovalni š. v Dol. Logatcu in v Podlaki-Lokovcu na Banjščicah. Jun. 1903 imenovan za učit. v Dobravljah pri Ajdovščini v novoustanovljeni enorazr. Ostal tam do sept. 1927, ko so ga It. kot slov. nar. delavca odpustili iz službe. Preselil se je v Jslo in delal od 1929 do upokojitve (1937) na ljud. š. v Lj., kjer je bil dodeljen prosv. odd. takratne banske uprave kot šef računovodstva. Nato je bil še dolgo let ravn. Uč. tisk. in knjigarne v Lj. M. je bil zelo aktiven v uč. in kult. organ. Po prihodu v Dobravlje je bil izvoljen v odb. ajdovske podružnice uč. društ. za gor. okraj. 1906 v odb. gor. uč. društ. Bil je tudi član vodstva Zveze jsl. uč. Jul. krajine ves čas njenega obstoja. Od 1923 je vodil uč. Samopomoč v okviru Zveze. Sodeloval je pri gradnji nove š. stavbe v Dobravljah, ustanovil tamkajšnje dram. društ. in vodil delo pri pevskem in tamburaškem zboru. V Dobravljah je pokazal tudi svoje organ. sposobnosti na gosp. področju ob ustanovitvi kmetij. zadr., pri gradnji vinske kleti (med prvimi v Vipavski dolini) in pri ustanavljanju zavarovalnic za živino. Več let je bil knjigovodja valjčnega mlina v Ajdovščini. Po povratku z Dunaja, kjer je 1913 obiskoval tečaj za zadr. na zadr. š., je ustanovil na Vipavskem vrsto posojilnic in hranilnic. Bil je tudi preds. nadz. Zveze slov. zadr. v Lj. od ustanovitve do 1921 in član Zadr. zveze v Trstu. Pred vojno je priredil zadr. tečaj v Gor., po vojni pa v Dobravljah tečaj za ročna dela. Bil je član sadjarskega in trtorejskega sveta v Trstu, dopisnik poljedelskega min. v Rimu za Vipavsko dolino (1921), sodelavec in dopisnik kmetij. zadr. glasil in trž. lista E. Od 1920 do 1926 je bil preds. cestnega odb. za ajdovski okraj. V JAlm 1923 je objavil spis Naše ljudsko šolstvo in uč. organ. V Lj. je do smrti sodeloval pri društvu jamarjev, ki so mu 1966 podelili svojo zlato značko.

Prim.: LibBapt v Batujah; Jahresbericht... (Gymnasium 1893); SlovUč, 1903–27, passim; Gabršček II, 105, 121–22; SBL II, 99; Delo 26. okt. 1966; ProsvD 15. nov. 1966; V. Bohinec, Francu Mermolji v slovo, Naše jame 1967, 1/2, 75–76; Šavli, PDk 10. nov. 1977.

Vh