Měrka, Vojteh (1888–1974)

Měrka Vojteh, prevajatelj in gojitelj češkoslovaških-jugoslov. zvez, r. 5. febr. 1888 v Vresovicah pri Prostĕjovu na Moravskem. Študiral je gimn. v Prostĕjovu, na univ. v Pragi slavistiko in primerj. jezikoslovje (prom. 1912) ter hotel postati uradnik v petrograjski biblioteki, a je njegov odhod v Rusijo okt. 1914 preprečila vojna. Po prevratu je postal prof. na drž. gimn. v Prostĕjovu, bil 1919–31 prof. na trg. akademiji v Košicah, od 1931 deluje v Nitri kot ravn. drž. čslov. trg. akademije in z njo pod isto upravo združene strok. šole za ženske poklice. — Že v Pragi je M. začel gojiti ožje stike z Jugoslovani, zlasti s Slovenci. Na gimn. v Prostĕjovu se je v let. sem. 1918–9 na njegov predlog uvedel pouk slovenščine, ki jo je poučeval do svojega odhoda. Tu je opozoril svojega nadarjenega učenca pesnika Jur. Wolkerja na našo moderno, ki se je skupno z M.-o lotil prevajanja iz Cankarjeve Erotike, Ketteja in Gradnikovih Padajočih zvezd. Tem prevodom je M. napisal uvod in jih izdal pod naslovom »Bratrská poesie« kot 1. zv. Jugoslov. knjižnice (v Košcah 1925), ki jo je sam urejeval. Izmed slov. pisateljev se je M.-i najbolj priljubil Cankar. Razen prevodov iz Vinjet, Knjige za lahkomiselne ljudi, Ob zori, ki so jih objavljali Hlasy z Hané (1916–8), Vecčerý (1913–5), Vyškovské noviny (1917–8), Moravský Sever (1918), Moravsko-slezský deník (od 1919 dalje), je izdal pri Bučku v Proštějovu prevode: Volja in moč (1917), Gospa Judit (1917), Nina (1920), Bela krizantema (1920), Ob zori, Hlapec Jernej, Milan in Milena, v Jihoslov. knihovni pa Jakoba Rudo in Lepo Vido; po časopisih so izšle Podobe iz sanj, »Slov. L'ud« je objavil slovaški prevod Mladost’ a iné rozprávky. V prilogi Moravsko-šlezkega dnevnika je objavil antologijo slov. pripovedništva, izbor iz 23 naših pisateljev od Jurčiča do novejše dobe (Mor. Ostrava 1926), prevod Iv. Lahovega korot. romana Angelin Hidar (1927) in Z. Kvedrove Hanka (1927). Iz Ketteja je prestavil »Dětské pohádky« in skupno z Wolkerjem »Pohádky«. Za zbirko slovanskih pravljic je prestavil Milčinskega Zlato hruško in Dva brata, ki sta izšli v novi krasotni izdaji s slikami lužiškega umetnika M. Nowaka 1932. Iz Meškovih spisov jih je prestavil v češčino in slovaščino do zdaj 22. V Košicah je razvil živahno publicistično delavnost v smislu slovanske vzajemnosti, bil tam od 1927 glasbeni vodja radio postaje, prirejal koncerte z jugoslov. glasbo, v radiju mnogo predaval tudi o naši literaturi in poročal o njej v raznih slovaških in čeških listih. V isti smeri deluje tudi v Nitri in seznanja mladino, zlasti v izobraževalnem krožku »Hviezdoslav«, s slovanskimi, predvsem jugoslov. prosvetnimi razmerami. — Prim.: Waldemar Ethen (dr. Št. Kožušníček), Portrety a siluety 1928; B. Vybíral, CZ 1921, 166–77; Iv. Lah, LZ 1926, 612–4; isti, J 1928, št. 28 (s sliko); J 1933, št. 134 (Iz šol. izvestij). Šr.