Merk, Ignac (okoli 1750–1797)

Merk Ignac, tiskar, r. ok. 1750 neznano kje, u. 14. apr. 1797 v Lj., 46 let star. L. 1781 je M. prosil mestni magistrat, da mu dovoli ustanoviti v Lj. 2. tiskarno, češ, Eger tiska predrago, živi zelo udobno in tiskarskega dela je dovolj. Eger, ki je prejel to prošnjo v izjavo, je zanikal potrebo po novi tiskarni, zato je magistrat M.-ovo prošnjo odklonil. Vendar pa je že okt. 1782 dobil tisk. koncesijo lj. knjigar Mih. Promberger, ki pa se menda te ni poslužil, kajti magistrat je 2 meseca nato podelil pravico za ustanovitev tiskarne izdajatelju LZg Kleinmayrju. Toda M. ni odnehal in njegova ponovna prošnja je bila 1786 uslišana, a prej se je moral vpisati med lj. meščane. L. 1788 je začel izdajati »Merkische LZg«, ki je po ohranjenih štev. v lj. muzeju izpričana vsaj še za 1789 (ČJKZ 1926, 116); izhajala pa je najbrž ves čas M.-ovega delovanja, kar bi sklepali iz poročila lj. župana okrož. uradu 28. okt. 1798 o sporu glede uradnih objav v Degotardijevem in Kleinmayrovem (Gaßlerjevem) časniku: »Merk ist im Besitze aller öffentlichen Drukkereyen und der meisten Zeitungsabnehmer gewesen. Nach dessen Tode ruhete seine Druckerei und die Kleinmayrsche zog alles an sich, was vorhin die Merkische besaß.« L. 1794 je M. sklenil z erarjem 101etno pogodbo za dobavo vseh uradnih tiskovin; kot »landeshauptmannschaftlicher Buchdrucker« je tiskal Instanz-Schematismus f. d. Herzogthum Krain 1795–6 (za 1797 neznan) ter izdajal malo kmetiško pratiko, ki jo je izpopolnil z ugankami v slov. jeziku. Za ital. predstave v »nobile Teatro nazionale di Lubiana« je natisnil »Li due Castellani burlati« (1787), »Le Nozze in contrasto, drama giocoso per musica di Giov. Berlati« (1788), »Il Re Teodoro in Venezia« (1790). Med njegovimi redkimi slov. tiski poznamo Redeskinijev prevod Bonove Kratke viže k Bogu se povzdigniti (1789) in Branje za Fare na deželli inu v’Lublani od Jubileuma za tu lejtu 1795 (tudi nem. 1795). — Ker mu je edini sin Janez mlad umrl (4. jul. 1788), je M. zapustil vse imetje svoji mladoletni hčerki Mici, za katero je skrbel varuh dr. Jož. Piller, tiskarno pa je kupil podjetni Ant. Degotardi, ki se je poročil z M.-ovo služkinjo Regino Cirkovo (Zirkin). Ko je Degotardi u. 4. jan. 1800, komaj 27 let star, se je vdova 20. jul. i. l. omožila z Leop. Egerjem, v čigar rodbini je tiskarna ostala nad 70 let; njena posredna naslednica je sedanja Učiteljska tiskarna. — Prim.: Mestni arhiv na lj. magistratu; šenklavške matrike; Arko, Tristoletnica tiskarstva v Lj., 1875, 22; 59, 64, 66. Šr.