Melzer, Rajmund (1808–1872)

Melzer Rajmund, zdravnik, v Lj, r. 28. avg. 1808 kirurgu in profesorju Antonu M., u. 26. jun. 1872. Študiral je gimn. 1818 do 1824, filozofijo 1824–6 v Lj., a medicino na Dunaju. Po pridobitvi medicinskega doktorata 1832 se je vrnil v Lj., kjer je bil 2 leti priv. zdravnik, supliral 1834–6 na kirurgični šoli profesorja teoretične medicine, postal 1836 domači zdravnik v kaznilnici in sirotišnici, supliral 1839 na kirurg. šoli profesorja porodništva ter postal končno v »državnih in lokalnih dobrodelnih zavodih«, katerih glavna sestavina je bil stari civilni špital, 1840 provizorični, 1846 pravi direktor. Po 1849 se je preselil na Dunaj, kjer je bil vodja bolnišnice v Wiedenu, ter dobil naslov medic. svetnika in viteštvo Franc Jožefovega reda. Ko se je radi bolezni dal upokojiti, se je vrnil 1871 v očetovo hišo, a preživel očeta le malo dlje od leta dni. — Rajmund M. je bil predstavnik 3. generacije lj. Melzerjev, ki se je posvetil medicini. Za predmet doktorske disertacije iz 1832 si je izbral endemično lues, specialno bolezen reškega Primorja in Notranjskega (Scharlievo), kateri je posvečal pred njim posebno pažnjo že dr. Anton Jeuniker, ki je bil tudi Ljubljančan (r. 29. jan. 1771 v šentpet. župniji, u. v Trstu 1837; gl. Članek). Pozneje je objavil poleg prevodov treh angleških medicinskih del še izvirno delo, ki obravnava problem zopet s posebnim ozirom na ožjo njegovo domovino: Gesch. der Findlinge in Österreich, mit besonderer Rücksicht auf due Verhältnisse in Illyrien, Leipzig 1846. Smrtno bolezen mu je nakopala medicina, kateri edini je živel. — Od 1832 je bil član Kranjske kmetijske družbe. Kakor očeta tako tudi Rajmunda M.-ja ni bilo med naročniki N 1843, pač pa je bil med prvimi ustanovniki SM. — Iz zakona s Ter. r. Rizzi je imel sina Antona (r. 18. sept. 1842), ki je postal doktor medicine ter predstavljal v vrsti zdravnikov iz rodu lj. M.-jev že 4. generacijo. Poročen je bil sicer z Ljubljančanko (pri sv. Petru 7. jan. 1878 z Eleonoro Pavlin) ter postal po smrti tete Viktorije lastnik dedove hiše (seznam hiš. posestnikov za 1901 in 1903), vendar se je aklimatiziral v tujini. — Prim.: Krstna mat. frančiškanske in mrliška šentpet. župnije v Lj.; »Juventus« dan. hum. gimn. v Lj. 1818–24; licejski katalogi 1824–6 v arhivu dan. hum. gimn. v Lj.; kranjski uradni šem. za 1833 do 1849 (dalje ni izhajal); Lippich, Topographie 152; ZD 1866, 287; Wurzbach XVII (1867), 336; LMS 1867 do 1872; N 3. jul. 1872 216; LT 1871, 65; 1872, 147; S 12. marca 1878 (v Marnovem čl. o Karlu M.); Radics, Gesch. d. landsch. Civilspitals 76. Kd.