Melik, Anton (1890–1966)

Melik Anton, geograf, r. 1. jan. 1890 v Črni vasi pri Lj., je obiskoval 2-razr. osnovno šolo na Barju in 5-razr. osnovno šolo in gimn. v Lj., kjer je 1910 maturiral. Na dunajski univerzi je študiral zemljepis in zgodovino in tam opravil prof. izpit iz obeh predmetov s slov. in nem. učnim jezikom 1916. Služboval je na II. drž. gimn. v Lj. 1917–8 kot suplent, 1918–21 kot stalni namestni učitelj in od 1921–2 kot pravi učitelj brez stalnega mesta, na III. drž. gimn. v Lj. pa kot profesor s stalnim učnim mestom 1922–7, ko je bil postavljen za docenta za zemljepisje na filozofski fakulteti lj. univerze. Za izrednega univ. profesorja je bil imenovan 1932. — Spisal je več razprav in tudi nekaj večjih del: Misli o slovanskih narodnostnih problemih (LZ 1918, 64–73); Narod, ki nastaja (LZ 1918, 476–84); Vprašanje narodno mešanih ozemelj (LZ 1918, 637–50); Nacionalna država proti historični (LZ 1918, 788—97); Moderna politična načela in naši obmejni spori (LZ 1919, 352–7, 420–4); Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev, I. del (Lj. 1919), II. del 1. in 2. snopič (Lj. 1920); Zgodovina srednjega veka za nižje razrede srednjih in njim sorodnih šol (Lj. 1920); Jugoslavija. Zemljepisni pregled, I. del (Lj. 1921), II. del, 1. in 2. snopič (Lj. 1922/3); Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev za IV. razr. srednjih šol (Lj. 1923); Jugoslavija. Zemljepisni, statistični in gospodarski pregled, I. del (2., predelana in pomnožena izd., Lj. 1924); Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev za višje razrede srednjih šol (Lj. 1924); Nemci u Sloveniji (Let. Mat. Srpske 1925, sv. I, 66–70); Problemi naše unutaršnje kolonizacije (ibid., sv. III, 175–87); Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Geografski uvod v knjigi Kurt Hielscher, Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca v zbirki Orbis terrarum, Lj. 1926, str. V—XII); v St. Stanojevićevi NE topografski opisi važnejših krajev v Sloveniji in večji članek Slovenija (Slovenačka), geografski opis; Kolonizacija Lj. barja (Lj. 1927); Jovan Cvijić (GV 1926, 129–32); Morfologija in gospodarska izraba tal v Bohinju (GV 1927, 53–95); Meja med Balkanskim polotokom in evropskim trupom (Glas. Geogr. Društva u Beogradu, sv. XIV, 1928, 107–21); Pliocensko porečje Ljubljanice (GV 1928, 69–88); Bohinjski ledenik (GV 1930, 1–39); Razvoj Ljubljane (GV 1930, 93–137); Istorisko-antropogeografski pregled kraljevine Jugoslavije (v knjigi Kraljevina Jugoslavija, izdani ob priliki 3. kongresa slovanskih geografov in antropogeografov, Beograd 1930); Kozolec na Slovenskem (RDHV 1931, 10. knj.); Hidrografski in morfološki razvoj na srednjem Dolenjskem (GV 1931, 66–100); O diluvialni poledenitvi v Karavankah (GV 1932, 89–101). Manjše strokovne članke je M. pisal tudi v revijah Sn, LZ (n. pr. 1929, 386–91: Ob desetletnici univerze v Lj.), Književni Jug in v J. Njegova dela so našla ugodne ocene v slov. revijah (LZ, DS, Čas). Zlasti z zadnjimi razpravami o ledeni dobi v Sloveniji je načel M. važno, doslej še ne sistematično obdelano poglavje naše domače geografije. V organizaciji znanstvenega dela se M. udejstvuje kot preds. Geogr. dr. in urednik GV. Cpd.