Mažgon, Anton (1812–1849)

Mažgón Anton, pravnik, r. 12. (op. ur.: 26.)maja 1812 v Jeličnem vrhu pri Idriji, u. 24. avg. 1849 v Lj. Kje je dovršil ljudsko šolo in prva dva gimn. razr., ni znano. Od 3. (gramatikalnega) razr. (1828) je obiskoval gimn. v Lj., tukaj tudi filozofijo (1833); pravo je dovršil na Dunaju (1837). Tu je stanoval s svojima gimn. sošolcema Janezom Čopom in Jernejem Zupancem. V družbi s tema in drugimi slovanskimi dijaki se je udeleževal slovanskega gibanja na Dunaju. Poskušal se je tudi v slov. pesništvu in ponudil Matiji Čopu po bratu Janezu svoje prvence za V. zv. KČ (pismo Janeza Matiji Čopu z dne 27. jan. 1834; gl. LZ 1900, 761). Od 27. jan. 1837 do 18. apr. 1840 je bil v civ. in krim. praksi pri mestnem in dež. sodišču v Gorici, do 4. maja 1841 koncept. praktikant pri okrož. uradu v Pazinu, do 1. febr. 1845 avskultant pri mestnem in dež. sodišču v Rovinju, v Gorici do 12. sept. 1848, potem krim. aktuar v Lj. Že v Gorici sta 1847 z rojakom Matejem Cigaletom priredila po naročilu grofa Stadiona prevod obč. reda. Komaj mesec dni po svojem prihodu v Lj. je v seji Slov. društva 25. okt. 1848 (najbrž po pobudi društv. tajnika Cigaleta) izjavil, da je pripravljen prevzeti poleg svojih uradnih dolžnosti slov. predavanja iz civ. prava, ki jih je 28. marca 1849 pričel. Predaval je po 11 ur na teden. Vstopil je v odsek Slov. društva za prireditev slov. prevodov zakonov. Sam je prevedel o. d. z. do § 797; od teh je do § 620 priobčil v Sji 1848, št. 10–62. Radi tega udejstvovanja so M.-a nekateri nemški tovariši mrzili in radi neke izjave glede novačenja tudi ovadili. Zato je bil discipl. zasledovan. Dne 10. jul. 1848 je bil M. imenovan v komisijo za sestavo slovanske jur. terminologije v pravosod. min. na Dunaju. Radi bolezni tega posla ni mogel več začeti. Po uradnih spisih in sodobnih časopisnih posmrtnih vesteh je imel M. velike strokovne in jezikovne sposobnosti; bil je prvi prevajalec o. d. z. in idealen in nesebičen narodnjak. Cegnar mu je spesnil posmrtnico (Sja 1849, št. 69). Do srede 1849 se je M. v uradnih spisih podpisoval Mashgón. — Prim.: Sja 1849, št. 20, 34, 40, 69; Polec-Senekovič, Vseuč. zbornik 33, 39–42, 47–50; Polec, Lj. višje šolstvo v preteklosti in borba za slov. univ., v Zgod. slov. univ. v Lj. do l. 1929, 62–3, 67, 69; isti v uvodu Bežek-Regallyjeve izdaje o. d. z. str. V—VI; Majaron, SP 1889, 129 op.; LZ 1900 (Prešernov album), 761; predsedstveni spisi dež. sod. v Lj. 1848, št. 92, 95; 1849, št. 4, 33, 41, 64, 76, 83, 102, 111; pisma Janeza Čopa Matiji 8. okt. in 10. dec. 1833, 27. jan., 31. maja, 1. jul. (jun.?), 8. jul. 1834 v drž. knjižnici v Lj. Pc.

Mažgon Anton, pravnik, r. 26. maja 1812 v Jeličnem vrhu, župn. Gore nad Idrijo, u. 24. avg. 1828) in filoz. (od 1833), pravo je dovršil na Dunaj 1837. V družbi z Janezom Čopom (Matijevim bratom) in Jernejem Zupancem se je M. udeleževal slovan. gibanja na Dunaju. Poskušal se je tudi v pesništvu in ponudil Matiju Čopu svoje pesmi za 5. zv. Kranjske čbelice (KC). Od 27. jan. 1837 do 18. apr. 1840 je bil v civilni in kriminalistični praksi pri mestnem in dežel. sodišču v Gor., nato eno leto konceptni praktikant v okrož. uradu v Pazinu, do 1. febr. 1845 avskultant pri mestnem in dežel. sodišču v Rovinju, do 12. sept. 1848 spet v Gor., nato krimin. aktuar v Lj. M. je bil tudi vesten prevajalec, že v Gor. je z rojakom Matejem Cigaletom prevedel občinski zakonik (»obč. ustav«) v slov. V Lj. je v okviru Slov. društva poleg uradnih dolžnosti prevzel tudi slov. predavanja iz civilnega prava. Predaval je po 11 ur tedensko od 28. mar. 1849 dalje. Vstopil je tudi v odsek Slov. društva za prirejanje slov. prevodov drž. zakonov. Prvi je prevedel Obči državljanski zakonik do § 797. Od teh je do § 620 priobčil v Sloveniji 1848, št. 10–62. Zaradi takega delovanja so ga nem. kolegi preganjali. 10. jul. 1848 je bil M. imenovan v komisijo za pripravo slovanske juridične terminologije pri Pravosodnem minist. na Dunaju. Zaradi bolezni se tega dela ni mogel lotiti. M. je bil dober prevajalec in nesebičen narodnjak.

Prim.: Polec, SBL II, 77–78 in tam navedena liter.; Polec, Lj. višje šolstvo v preteklosti in borba za slov. univ., v Zgod. slov. univ. v Lj. do leta 1929, Lj. 1929, 62–63, 67, 69; žpk urad Gore nad Idrijo.

T. P.