Matko, Ivan (1885–1945)

Matko Ivan, internist, r. 25. jul. 1885 v Rajhenburgu. Ljudsko šolo je obiskoval doma, vstopil 1896 na celjsko nižjo gimn., študiral 5. razred v Mariboru, 6.–8. v Lj. mat. 1905. Medicino je študiral na Dunaju, prom. 1911. Nato je hospitiral na kirurškem odd. F. Derganca v splošni bolnišnici v Lj., po odsluženem vojaškem roku 1912 hospitant na kliniki prof. Ortnerja za notr. bolezni na Dunaju, 1914 demonstrator na med. kliniki. Med vojno je bil 1914–6 asistent na oddelku prof. Stejskala v garn. boln. št. 1 na Dunaju, 1916 dodeljen boln. za kozave v Novem Jičinu, postal šefzdravnik notr. oddelka nadv. Rainerjeve boln. na Dunaju, do sept. 1918 šef infekcijskega odd. v 2. garn. boln. na Dunaju, do konca vojne šef osrednje boln. za malarijo v Hietzingu. Poleg tega je 1917–8 delal v patološkem institutu prof. Paltaufa in kemičnem prof. Paulija in prof. Freunda. Od jan. 1919 je bil šefzdravnik začasne vojne boln. v Mariboru, 1. jun. 1919 primarij intern. odd. v splošni boln. v Mariboru ter član I. drž. zdravstvenega sveta. 20. avg. 1920 je postal priv. docent za patologijo in terapijo notr. bolezni na med. fak. Karlove univerze v Pragi, v nov. 1920 I. asistent na kliniki prof. Syllabe, bil 1921 osebni zdravnik prezidenta Masaryka in imel v jeseni na kliniki praktičen tečaj o obolenju ledvic. Koncem 1921 je hospitiral na fizikaličnem institutu prof. Dessauerja v Frankfurtu o. M. in se nato vrnil na mesto primarija intern. odd. v splošni boln. v Mariboru. V nadaljnjem se je izobraževal s posetom zdravniških kongresov in konferenc (Praga 1923, Beograd 1926, Rim 1928, Oslo 1930, Nice 1931) ter s študijskimi potovanji, tako 1930 po nordijskih in baltskih državah. — Konec 1921 je ustanovil mariborsko protituberkulozno ligo, ki je pod njegovim vodstvom organizirala 1922 protitub. dispanzer in 1927 dogradila tuberk. odd. v mariborski splošni boln. Dalje je sodeloval pri ustanovitvi počitniške kolonije pri Sv. Martinu na Poh. in gradnji kopališča na Mariborskem otoku. — V svojih spisih (do začetka 1933 ok. 240) se je M. bavil zlasti z raziskavanjem želodca, prebavil, srca, krvi, malarije in tuberkuloze. Razprave in članki so izšli v Wiener Med. Wochenschr., Deutsche Med. Wochenschr. (Berlin), Med. Klinik (Berlin), Archiv f. Verdauungskrankheiten (Berlin), Wiener klin. Wochenschr., Zeitschr. f. experim. Pathologie u. Therapie, Glasilo zdravn. zbornice v Lj., Zdravje, Lječn. glasnik, Zbornik lek., Vesnik I. čehosl. ved. sjezdu protitub., Glasnik beogr. lek. komore, SGp, J, Kmetski list, Agramer Morgenbl., Mariborer Zg., ŽiS, S, Tabor, SN in MV. Samostojno so izšli: Osnovna navodila za zdravljenje malarije (1919), Cilji in naloge ambulatorija protitub. lige v Mariboru (1922), Boj proti jetiki (1919), Pouk o jetiki (1922), Pomen zraka, vode in svetlobe za človeški organizem (1926), Protituberkulozni dispanzer v socialnohigienski borbi proti jetiki kot ljudski in kužni bolezni (1930), Katekizem o tuberkulozi (1931), Preiskava prsja in trebušja I (1933), Nalezljivo izvrženje pri govedi in Bangova bolezen pri človeku (1931), Perkusija in avskultacija I (1933), Problem stigmatizacije v med. luči (1933). Z Robido pripravlja nevrol.-psihiatr in psihoanalit. slovar. Troje M. znanstv. del je bilo nagrajenih à 1000 zlatih K iz ustanove kneza Liechtensteina: Über Wechselbeziehungen zwischen Harn und Chinin in der Haemolyse (Wiener klin. Wochenschr. 1918, št. 3), Chinin und Leukocyten (Zeitschr. f. klin. Medizin, Berlin 1919, zv. 88) in Der lymphatische Apparat u. seine Beziehungen zur Vaccination (Zeitschr. f. exper. Pathologie und Therapie 1919, zv. 19). — Prim.: Seznam znanstvenih, znanstveno-poljudnih in poljudnih del dec. in prim. dr. I. M.-a, Maribor 1933. Baš.