Matek, Blaž (1852–1910)

Matek Blaž, matematik, r. 3. febr. 1852 v Gornjem Gradu kot mlinarjev sin, u. 29. jan. 1910 v Mariboru. Po dovršenem 4. razr. celjske normalke je študiral z odličnim uspehom gimn. v Celju (1865–73), bil enoletni voj. prostovoljec, nato slušatelj matematike in fizike na graški univerzi. Neugodne gmotne razmere so ga prisilile, da je prevzel 1882–3 službo domačega učitelja na Hrvaškem. Po opravljenem drž. izpitu jun. 1884 je bil poskusni kandidat na II. drž. gimn. v Gradcu, a je sredi okt. i. l. prevzel suplenturo v Celju ter dovršil poskusno leto šele 1885–6. Okt. 1891 je bil kot suplent premeščen na gimn. v Mariboru, postal jun. 1892 stalen in tu uspešno deloval do svoje smrti. Kot strokovni pisatelj je M. izdal Resultate zur Aufgabensammlung in Močniks Lehrbuch der Arithmetik u. Algebra f. d. oberen Klassen der Mittelschulen (Wien 1889), ki jih je glede na Neumannovo izpremenjeno izdajo Močnikove aritmetike in algebre 1904 na novo priredil in sicer za gimn. in realke; enako je izdal za obe skupini srednjih šol Resultate zur Aufgabensammlung in Močnik-Spielmanns Lehrbuch der Geometrie f. die oberen Klassen der Mittelschulen (Wien 1905). Ti pripomočki so dijaku olajševali delo ter ga navajali k točnemu razreševanju matematičnih nalog. Ko sta Celestinovi aritmetika in geometrija začeli v zalogi ginevati, je M. namesto obolelega avtorja na novo sestavil obe učni knjigi, namenjeni našim napol slov. nižjim gimnazijam: Aritmetika (Lj., I. del 1896; II. del 1898), Geometrija (I.—II. del 1896; 2. popr. izd. 1907). Istočasno je marljivo pripravljal slovenske matem. knjige za višje razrede srednjih šol, še preden smo imeli zagotovilo, da bo vlada resno začela s poslovenjenjem naših gimnazij, in ko se je to zgodilo, so bile njegove knjige že končane. M. jih je priredil seveda po starem učnem načrtu, in ko je hotel izročiti rokopis v tiskarno, so marca 1909 izšli novi učni načrti za srednje šole, ki so prinesli zlasti za mat. nekaj bistvenih izprememb glede razdelitve snovi po razredih in tedenskih urah; na novo je načrt zahteval razširjenje snovi za pojmovanje funkcije, osnovno diferenciranje in integriranje, v aritmetiki še verjetnostni račun, v geometriji pa še osn. pojme poševne in pravokotne projekcije. Ker je M.-a že v začetku predelave po daljšem bolehanju dohitela smrt, sta rokopis preuredila Jak. Zupančič in Jos. Mazi, vendar sta se mu prilagodila tako, da enotnost knjige s tem ni trpela. L. 1910 so izšla v Lj. tale M.-ova dela: Aritmetika za nižjo stopnjo srednjih šol. Po novih učnih načrtih priredil Anton Peterlin (nov nat. 1919); Aritmetika in algebra za 4. in 5. gimn. razr.; Aritmetika in algebra za 6., 7. in 8. gimn. razr. Izpopolnil Jakob Zupančič; Aritmetika in algebra za višje razrede realk. Priredil in izpopolnil Jakob Zupančič; Geometrija za 4. in 5. gimn. razr. Izpopolnil Jos. Mazi (2. izd. priredil Fr. Jeran 1921); Geometrija za 6., 7. in 8. gimn. razr. (2. nat. pregledal Fr. Jeran 1920); Geometrija za višje razrede realk. Priredil in izpopolnil Jakob Zupančič. — Prim.: LZ 1910, 192; Straža 1910, št. 13; izv. gimn. v Mariboru 1910, 62; Fr. Jerovšek, P 1910, 114–6, 144 do 147; Reisner, B. M. in matematika, LZ 1910, 443; Šlebinger 198–9. Slika: ASK 49. Šr.