Mašek, Kamilo (1831–1859)

Mašek Kamilo, skladatelj in učitelj glasbe, sin Gašparja M.-a, r. 11. jul. 1831 v Lj., u. 29. jun. 1859 v Stainzu na Štaj. Prvi pouk je dobival Kamilo pri očetu, ki ga je, kakor se zdi, spretno vodil; kajti pri koncertih je nastopal že v svojem 9. letu kot pevec in violinist. V 13. letu je objavil kot op. 9 v IB 26. jul. 1845 enoglasno pesem s klavirjem An die Sterne (spesnil H. E. Costa). V l. 1848 in nasl. so bile njegove instrumentalne skladbe pogosto na programih promenadnih koncertov narodne straže, kakor: Musikalisch-humoristische Rundschau, Polka, Slaven-Polka, Die Bergwerker (Walzer), Serben-Polka, Slaven-Potpourri, Nächtl. Rundschau (Potpourri), Slovenisches Duett, Slovenen-Polka, Duett über beliebte Motive i. dr. V 2. zv. Slov. Grlice je priobčil l. 1848 (II. snop.) »Bleško jezero« in v 3. zv. »Strunam«. Ko je bil v 18. letu, ga je sprejela filharmonična družba med svoje delujoče člane. L. 1850 je šel Kamilo na Dunaj izpopolnjevat glasbene študije. Zanašal se je na pomoč bratranca Henrika Procha, takrat opernega kapelnika na Dunaju. Proch pa ga je podpiral samo s tem, da mu je dal prepisovati glasove iz opernih partitur, posebno kadar je bilo treba hitro transponirati. To delo ga je dovedlo v dotiko s pevci, med katerimi se je zanimal zanj posebno basist Jos. Staudigl in ga uvajal v praktiko petja. Tudi kapelnik dvornega gledališča Ant. Emil Titl ga je uporabljal za pisanje not in ga poučeval v praksi spartiranja in instrumentacije. Titl mu je dal tudi spričevalo, da je v glasbi temeljito naobražen in da ima lepo nadarjenost za skladanje. L. 1852 je šel M. v Šebetov (Moravska) kot učitelj glasbe h grofu Strachwitzu. Tam je zložil več nemških pesmi ter jih dal na svetlo v dveh snopičil. L. 1854 se je vrnil v Lj. in dobil mesto učitelja na javni glasb. šoli, ki je bilo izpraznjeno po umirovljenju njegovega očeta. Tudi pri filharm. družbi je prevzel pozimi 1854/5 vodstvo moškega zbora. Da postavi pevski pouk na boljšo metodično podlago, je spisal veliko in malo pevsko šolo in glasben katehizem. L. 1857 je začel izdajati glasben časopis »Caecilia. Musikalische Monatshefte für Landorganisten, Schullehrer und Beförderer der Tonkunst auf dem Lande«; oziral se je posebno na kraje, kjer gospoduje slovenski jezik. Za časopis je prispeval M. največ spisov. Razpravljal je o pevskem pouku v ljudskih šolah, o prostem preludiranju, o modulaciji, o izdelovanju orgel in kako se ohranjujejo; sestavil je več životopisov slavnih glasbenikov. Glej tudi N 1857, 170, 182, 190, 198, 207, 214, 274. Za organiste je priredil koledar in direktorij, red za cerkvenoglasbena proizvajanja in kratek glasbeni slovar. Priloge nudijo skladbe za cerkev: 2 lat. maši, slov. in nemške mašne speve, mašo zadušnico, Te Deum, Tantum ergo, O Deus, ego amo te!, Ave Maria, majniške pesmi, otroške pesmi, predigre, modulacije, primere za nauk o harmoniji. Za koncertno in gledališko rabo je zložil uverturo (za melodram »Judith«), fantazijo za melofon in klavir, divertimento za 2 violi, 3 violončele in kontrabas. V delu je imel tudi oratorij »Die Könige von Israel«, a ga ni dovršil. Bavil se je tudi s slov. narodnimi napevi in o tej tvarini predaval v zgod. društvu za Kranjsko. M. je bil za svojo dobo mož razmaknjenega obzorja in močnega hotenja, zanimajoč se za vse panoge glasbene umetnosti. Imel je visoko zastavljen smoter in pravilno usmerjenost. Z delom je začel pri mladini, hoteč si vzgojiti zanesljiv naraščaj. Da je dalje živel, bil bi nedvomno dosegel mnogo in unapredil slovensko glasbo. Ovirala ga je pa — jetika. Prvikrat je odšel v Stainz na Štajersko 7. jun. 1858 lečit se. Ob novem letu 1859 je zopet nastopil svojo učiteljsko službo, a že 19. maja istega leta je odšel vdrugo v Stainz, odkoder ga ni bilo več nazaj. — Prim.: LZg 1861, št. 233; MHK 1861, 75; Wurzbach XVII, 76–8; F. Rakuša, Slov. petje v preteklih dobah 93–102; Caecilia, Musical. Monatshefte, 1857–9; V. Burian, Česká revue 1924, 279 nsl. Slika: Rakuša 73. Mnt.