Martinak, Luka (1798–1850)

Martinak Luka, šolnik, oče Henrika, r. 13. okt. 1798 v Šenčurju pri Kranju, u. 5. febr. 1850 v Lj. Študiral je v Lj. gimn. (1811–6), filozofijo in dovršil prvi letnik teologije. Nov. 1820 je bil imenovan za skriptorja lic. knjižnice v Lj., supliral zraven tega vsaj že 1822 v drugem humanitetnem razredu in napravil 1823 konkurz za humanitetnega profesorja gimn. v Kopru, kamor je odšel nov. 1823. Iz Kopra se je vrnil 1827 kot humanitetni profesor v Lj. in poučeval izmenoma s Čopom, pozneje s Petruzzijem v 1. in 2. humanitetnem razredu. — M. je bil med maloštevilnimi inteligenti, ki se je zavedal slovenstva že pred l. 1848. Korespondiral je s Čopom (1823, 1829), občeval s Smoletom in Prešernom, ki mu je posvetil izvod Poezij in mu dal lastnoročni prepis Svetega Senana (oboje zdaj last H. Franzla v Lj.). Opominjal je dijake že pred 1848 k spisovanju počitniških nalog v latinskem, nemškem in slov. jeziku ter je priskrbel vsakemu razredu višje gimn. po tri brezplačne izvode N. Ob njegovi bolezni so mu napisali dijaki pesem L. M.-u po srečno prestani bolezni (N 1845, 17). — Po marčni revoluciji je bil član in odbornik Slov. društva, kjer se pa ni tako živahno udejstvoval kot njegov sin Henrik. Iz te dobe so ohranjeni nekateri slov. spisi njegovih učencev: Trdinov »Dnevopis«, Valjavčev prevod »Metličanke, žaloigra, ponarejena po latinskem Troades An. Senekota«, prevodi Ezopovih basni in dnevniki Božiča, Freliha, Rogača i. dr. Iz neznanega Valjavčevega dnevnika so natisnile N po M.-ovem posredovanju Seničico in Leseno skledo (N 1848, 5, 15). — Prim.: M.-ova pisma Čopu v lj. drž. biblioteki; istotam naloge njegovih učencev in M.-ove preparacije iz klasične filologije; matrike župnega urada v Šenčurju; Juventus lj. gimn.; šematizmi; akti drž. biblioteke; Slovenija 1850, 46; LW 1880, št. 13; Apih 135; ZSM 1904, 177; Trdina, LZ 1905, 466–8; Stefan, MMK 1907, 60, 65; Levec, KK II, 170, 187–8; Klimesch, Tagespost 1920, št. 198. Pir.