Slovenski biografski leksikon
Marešič Jožef, nabožen pesnik in pisatelj, r. 15. febr. 1805 v Kostanjevici revnemu čevljarju, u. 16. febr. 1872 na Šmarni gori pri Lj. V šolo je začel hoditi doma, nadaljeval 1817–20 v Novem mestu, študiral na gimn. v Karlovcu in Novem mestu in liceju v Lj., 1828–32 bogoslovje v Lj. Po ordinaciji 1832 je bil kaplan v Fari pri Kostelu, Logatcu, Šmihelu pri Novem mestu, Tomišlju, Vodicah; 1860 je šel v pokoj (začasni, 1863 stalni) in bival do smrti kot romarski duhovnik na Šmarni gori. M. je v N in ZD 1853–63 objavil večje število zvečine nabožnih pesmi, zlasti Marijinih; nekatere, n. pr. velikonočna »Danica svetila in mirna je noč«, so se splošno priljubile. ZD 1854, 169, 174 je prinesla pridigo o šoli, v ZD 1860 je opisal Romarsko cerkev na Šmarni gori (posebej Lj. 1860) in v ZD 1860–3 objavil Pogovor dveh protestantov od Lutrovih naukov. — Prim.: A. Namre, ZD 1872, št. 10–13; Marn XXV, 30; Glaser III, 273; V. Steska, IMK 1905, 48. Lkn.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine