Slovenski biografski leksikon
Marešič Frančišek, publicist in nabožen pisatelj, r. 26. nov. 1846 v Kostanjevici, u. 10. dec. 1901 na Lipoglavem. Gimnazijo je študiral v Novem mestu, mat. 1867, bogoslovje 1867–71 v Lj., ord. 1871. Bil je kaplan pri Sv. Duhu v Velikem trnu, v Šmihelu pri Novem mestu, na Brezovici, v Št. Vidu nad Lj., Višnji gori in Sostrem, od 1889 župnik na Lipoglavem; 10 dni pred svojo smrtjo za želodčnim rakom je stopil v pokoj. V gimn. letih in kot bogoslovec se je učil slovanskih jezikov, francoščine in angleščine. V bogoslovju je pisal v dom. list Slov. lipo, ki ji je bil nekaj časa urednik, in v N pod psevdon. Kostanjeviška muha. Kot kaplan je pod psevdon. Kaulus objavljal v S polemične članke in poslovenil več čeških povesti, največ Kosmákovih. V DS je poročal o slovanskih knjigah. Marljivo je nabiral narodno blago. Iz francoščine je prevedel H. Lasserrejevo knjigo Lurška Mati božja (Lj. 1881) in Lurški čudeži (Li. 1902), po istem pisatelju priredil Lurški majnik in molitvenik (Lj. 1883), iz češčine poslovenil A. Mužikov Molitvenik za dijake (Lj. 1884), sestavil Molitvenik za dečke (Lj. 1886, 1890) in Molitvenik za deklice (Lj. 1886, 1900). — Prim.: A. Skubic, DS 1903, 187 (s sliko); Glaser IV, 276, 300; Simonič 290 (knjižice Romarska cerkev na Šmarni gori ni napisal Frančišek, marveč Jožef M.). Lkn.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine