Mandelc, Janez (?–po 1605)

Mandelc Janez, tiskar in knjigotržec, kje in kdaj se je r., ni znano, u. po 1605 najbrž na Madžarskem. Spomladi 1575 je na pobudo Jurija Kisla in Jurija Dalmatina zaprosil dež. stanove dovoljenja za ustanovitev tiskarne v Lj. Prošnja mu je bila skraja odbita, nato pa pač po posredovanju njegovih vplivnih zaščitnikov ugodno rešena. V poletju 1575 je tiskarna že delala, v jeseni istega leta je že izšla prva v Lj. tiskana knjiga. V naslednjih letih se je Mandelčeva delavnost izredno hitro razvijala. Nadvojvoda Karel je kmalu začel misliti, kako bi tiskarno odpravil. Dasi je deželni vicedom M.-u prepovedal tiskati kaj brez njegove vednosti, se je M. 23. apr. 1580 vendar pogodil s stanovi za tisk Dalmatinovega prevoda sv. pisma, priložil pogodbi že tiskani poskusni list ter svetoval stanovom, naj preskrbe tübinške biblijske figure, ki so bile takrat shranjene v Ungnadovem gradu Waldensteinu na Koroškem. Vlada je tisk prepovedala in zagrozila M.-u z izgonom. Med delom revizijske komisije (24. avg.-22. okt. 1580) je lj. škof označil nadvojvodi M.-a za škodljivega. Karel je 13. okt. 1581 prepovedal tiskati v Lj. in ukazal M.-a izgnati izdežele, a 19. nov. in 30. dec. 1581 je ukaz ponovil. M. se je spomladi 1582 z majhno potnino, ki so mu jo naklonili stanovi in menda tudi mesto, in s priporočilnim pismom na vojvodo würtemberškega s svojo tiskarno izselil. Odslej je 23 let zaman iskal stalnega bivališča; mudil se je na Hrvaškem in Ogrskem pri grofih Batthyány, Erdödy in Nádasdy ter pridno tiskal: 1582–84 v Német-Ujváru (Güssing), 1586–87 v Varaždinu, 1588 v Német-Ujváru, 1587–92 Monyoró-Keréku (Eberau), 1592–95 v Siczu (Sehützing), 1595–7 v Német-Ujváru, 1598 v Német-Keresztúru (Deutsch-Kreuz), 1600–02 v Sárváru, 1601–05 v Német-Keresztúru. M. je bil lj. meščan ter je imel vsaj enega sina, ki mu je umrl že v Lj. 12. febr. 1581.

Plod Mandelčevega dela je nad 70 tiskov v slovenščini, kajkavščini, nemščini, latinščini in madžarščini. V Lj. so izšli iz njegove tiskarne sledeči tiski: 1. Dalmatin, Jezus Sirah 1575; 2. Krišt. Spindler, Ain Christliche Leichpredig. Bey der Begrebnus weyland des Wohlgebornen Herrn Hörwarden Freyherrn zu Auersperg 1575; 3. Jurij Kisl, Herbardi Auerspergy … vita et mors 1575; 4. Rede Johannis Saliceti wider die Türcken 1575; 5. Wochempfennigsgeneral 1576; 6. Generalien der Mahizeiten und des Weinschanks 1576 (tiskano po naročilu stanov); 7. Jurij Kisl, Hörwarten Freyherrn zu Auersperg … Ansehnliche Thaten … Durch … Hannsen Khratzenpacher verdeutscht 1576; 8. Koledar za l. 1576; 9. Dalmatin, Passion 1576; 10. Fürstlicher Durehleücht Ertzhertzogen Carls … Newauffgerichte Pergkwerehß Ordnung 1577; 11. Genealogia … der adeligen uralten Geschlechtes deren von Rain und im Lande Krain sesshaften Personen 1577; 12. Clarius Leonhardus, In nuptias … Adami L. Baronis ab Eckh … et … Annae Chislidis 1577; 13. Stangel Tobias, Carmen encomiasticum in celebres nuptias … Adami L. Baronis ab Eck … et Annae Chislidis … 1577; 17. Krelj-Juričič, Postilla 1578; 15. Dalmatin, Biblie … pervi deil (= pentatevh) 1578; 16. Vramecz, Kronika vezda znovich zpravliena 1578 (po Kukuljeviću sta izšli tega leta dve izdaji »Kronike«); 17. Newe Zeytung … wie der Türck ist den 28. tag Marcij für die Statt Medlinge gezogen 1578; 18. Warhafftige Geschicht und Sig der freudenreichen Turckhischen Niderlag 1578; 19. Almanach … von Joh. Strauss … für 1579 (izšel 1578); 20. Bohorič, Elementale Labacense cum nomenclatura trium linguarum (1578?); 21. Habermann-Tulščak, Kerſzhanske leipe molitve 1579; 22. Dalmatin, Ta celi Katechismus (= pesmarica) 1579; 23. Türckisohe grewliche Zeytung Wie Baijacidis … den 17. Novembris dieses 1578. Jars ein herrlich und köstlich Pancket vnd Gastung gehalten … 1579; 24. Türckische grewliche Zeitung, Wie Baijacidis … 17. January dieses 1579. Jars cin herrlich und köstlich Pancket vnd Gashing gehalten 1579; 25. Dalmatin, Salomove Pripuvisti 1580; 26. poskusni list za Dalmatinovo biblijo 1580.

Po odhodu iz Lj. je M. natisnil še ok. 51 del, med temi so 3 nemška, 18 latinskih (med njimi Blaž Škrinjarić, De agno paschali, Varaždin 1587, in Pergošić, Praefationes et epistolae, Varaždin 1587), kajkavska Vramčeva Postilla, Varaždin 1586; ter ok. 29 madžarskih. Tisk dveh lat. svatbenih prigodnic Epithalamia in honorem nuptiarum M. Rogerii Lotharii, Német-Ujvár 1583, od katerih je prvo napisal Frisehlin, drugo pa Hieronymus Arconatus Leorinus, kaže, da je M. ostal v stikih z lj. protestanti. M.-evi lj, tiski so na močnem, rumenkasto belem papirju. Tisk je lep, enakomeren, živočrn. Pri lj. tiskih prevladuje velikost 8⁰, le Dalmatinov pentatevh je v vel. 4⁰, Spangenbergova Postila v 4⁰, Vraničeva Kronika v vel. 4⁰. Pri nekaterih tiskih so naslovni listi fin tekst v okvirih. V njegovi tiskarni je delal med drugimi tudi Lenart Mraula, ki se je izučil v tiskarstvu v Ungnadovi tiskarni v Urachu.

M. se je tudi literarno udejstvoval. Njegova je najbrž Genealogia (gl. lj. tiske št. 11). Postili 1578 je napisal nemško posvetilo in predgovor. — Prim.: Valvasor XI, 716; VI, 346–8; Kukuljević-Sakeinski, Bibliogr. hrv. I, 178; SG 1859, 89; Elze, Anf. d. Buchdr. in Krain, MHK 1861, 90; Radios, Über des A. Vramecz »Chronika«, MHK 1861, 84–9; Arko, Tristoletnica tiskarstva v Lj. 1875; Dimitz III, 188–94; Elze, Univ. Tübingen, 68; ADB XX, 176–8; Žvab, Ivan Manel, Kres VI, 47–51; Elze, Bibelbücher, JGPÖ 1895, 165–7; Ahn, Erstlingsdrueke 1896; isti, Johann Manuel, poseben odtis iz Archiv für Geseh. des deutschen Buehhandels 1898; isti, Newe Zeytung, Mitth. des österr. Vereins für Bibliothekswesen II (1898), 1, 29, 66; isti, Mannels lateinische Druckwerke, pravtam, IV (1900), 1–7, 25–27, 45–56; V (1901), 1; isti, J. Mannels deutsche Druckwerke, MHK XIX (1906), 1–28; isti, Der erste bekannte Kalender, pos. odt. iz Mitth. des österr. Vereins für Bibliotheksw. X (1906), 3. zv.; Kidrič, Bibliografski uvod (litogr.) 1927, 137, 140, 153, 159, 161, 162, !168, 171, 173. Lgr.