Malnerič, Martin (1885–1958)

Malnerič Martin, pravnik in kulturni zgodovinar, r. 5. marca 1885 v Črnomlju, sedaj odvetnik v Dubrovniku. Ljudsko šolo je dovršil v Črnomlju, gimn. v Novem mestu (1903). Po prostovoljskem voj. letu v Pragi je vstopil najprvo v lj. bogoslovje, potem na fil. fak. v Gradcu, s katere je po enem sem. prešel na pravno, prom. za doktorja prava 1910. Sodno prakso je dovršil na Dunaju in v Trstu, bil koncipijent v Trstu (pri dr. Kovačiču), v Lj. (pri odv. Vencajzu in dr. Benkoviču) in na Dunaju (pri dr. Stratimiroviću); odvetnik v Lj. (1921–5), Kotoru in Dubrovniku (od 1. maja 1926). — M.-evo knjižno delovanje je mnogovrstno in težko opredeljivo. Piše »kratke članke iz pravne vede, kjer išče zveze med pravnim modroslovjem kot splošno pravno teorijo in med teorijo književnosti, zlasti retoriko; zbira narodopisno in predzgodovinsko gradivo, proučava zgodovino Bele Krajine in razne pojave narodne umetnosti in kulture, objavljajoč tu pa tam kulturno-zgodovinski drobiž« (samnooznačba). Njegovi spisi kažejo nenavadno znanje v raznih panogah, zlasti domače in slovanske zgod.; znanstveni podatki so navedeni večkrat le s kratko naznačbo brez zadostno vidne zveze. — Priobčil je že kot visokošolec v dijaški Zori (deloma pod psevdon. Zorislav): Duh našega gibanja (XII, 1906); Kdo je velik (XIII, 1907); Asociacija idej v Prešernovih poezijah (ib.); Krst pri Savici v pogledu na celotnost Prešern. poezij (XI—XIII); Pravni študij (XVII, 1910/11); Zgodovina akad. društva Zarje (ib.). Mnogo se peča M. z zgodovino Bele Krajine. Zelo zaslužno je v tem pogledu njegovo delo Tobolček, Knjižni almanah Bele Krajine (1925) z dodatkom »Nado« (Čas XX [1925/6] 92–4), bibliografija o Beli Krajini in belokranjskih piscev, ki jo je M. Izredno natančno sestavil iz knjig in časopisov. O Beli krajini prim. še: Stolp v mestnem obzidju Črnomlja, IMK 1907; Freiherr Georg Erasmus von Tsehernembl, Prager Presse, 1926, 16. apr., prim. tudi Čas XVIII (1923/4); Zapuščena mesta, S 1926, št. 40; O nekaterih imenih in o čakavskem naglasku v Beli Krajini, Čas XXI (1926/7) 94–100; Ustanovitelj črnomeljske župnije — brat sv. Jadvige in stric sv. Elizabete Turinške, Bogoljub 1927, 245–6; Iz rodoslova sv. Hedvige, Kat. tjednik, Sarajevo 1928, 21. okt.; Nasljednik Bismarcka — porijetlom iz Bele Krajine, Nar. Svijest 1931, št. 13; Još jedan kip sv. Jelisavete, Nar. Svijest (Dubrovnik) 1933, 11. jan.; Pregled starije povijesti črnomelj. kotara, Obzor 1930, št. 54–7; Črnomeljski meščani — gospodje Slovenije, Slovenija, 1933, St. 1. — Gospodarske članke gl. Tobolček, 37. — Odkar živi v Dubrovniku, priobčuje tudi beležke o dubrovniški zgodovini (prim. Nar. Svijest 1930, 17. apr., 14. maja, 1. okt.; 1931, 4. jan., 9. apr.; Obzor 1931, št. 184; Hrv. Straža 1932, 11. jun.). — Iz toponomastike in arheologije Dubrovnika članki v Nar. Svijesti 1930–1 in v Zetskem Glasniku (Cetinje) 1931–2; Dubrovački List 1926, 31. jul. in Obzor 1931, 16. jan. — Jur. in pravnozgodov. članki so navedeni v Tobolčku 31, (pravnozgod. važno zlasti književno poročilo Čas XIX [1924/5], 66–73); potem SP 1931, 54–5; Dubrov. List 1928, 19. nov.; Nar. Svijest 1930, St. 44; Jugosl. List (Sarajevo) 1926, 4. jul. — Javnopravno-polit. članki v Tobolčku 31. Propagandni spisi v Tobolčku 28. Oznake: Zorislav in -č. Prim.: Tobolček 16, 24, 27–8, 29, 31, 37. Pc.