Maljevac, Gregor (1734–1812)

Maljevac (Malevac) Gregor (Jurij), kajkavski pesnik, r. 2. marca 1734 v Perudinah pri Vinici na Kr., u. 29. jan. 1812 v Varaždinu. L. 1754 je stopil v kapucinski red, študiral bogoslovje najbrž v Zagrebu, tam 1756 prejel nižje redove, 23. jul. 1760 bil posvečen ter ostal do ukinitve tamkajšnjega kapucinskega samostana (menda 1786). Nato se je preselil v Varaždin, vendar kot splošno znan in zaželen pridigar bival često po cele mesece drugod, zlasti v Zagrebu, po Zagorju in v Medžimurju. — Bivanje na Hrvatskem ga je odmaknilo slovenski kulturni sferi in povzročilo, da je, čeprav slovenskega porekla, postal kajkavski pisatelj. Bil je razmeroma plodovit, izdal v letih 1781–1800 deset različnih del v tisku, ostavil pa poleg tega baje tudi obsežna rokopisno gradivo: po Šafaříkovem sporočilu življenjepis grofa A. Leslyja, po nekrologu v samostanu na Reki zbirko pridig, ki so predstavljale »pondus fere 100 librarum«. Od tiskanih del so vsa razen prvega (pri-ložnostni govor v spomin Marije Terezije 1781) napisana v verzih, večinoma v gladko tekočih aleksandrincih. Vsebinsko je njegova poezija prvih deset let izrazito priložnostnega, pozneje nabožnega značaja. Najobsežnejša priložnostna pesnitev je Neztranchno (= nepristransko) vezdassnyega tabora izpiszavanje (1789–91), v katerem pesnik po vzoru Vitezovičevega Odiljenja Sigetskega poroča o dogodkih takratne avstrijsko-turške vojne; delo je izšlo v 3 snopičih, za dogodke vsakega leta sproti, ima torej značaj nekakega letopisa in se glede na to more smatrati za predhodnika Časniških poročil. Pesniško najpomembnejša so M.-čeva zadnja, nabožna dela, zlasti misterij Horvaczka od Kristussevoga narodyenya vittia (1800), v katerem se na originalen način opisuje rojstvo Gospodovo. V isto vrsto spada knjižica Nebeszki pasztir pogublyenu ovczu ische (1795), ki prikazuje Kristusovo trpljenje v obliki parabole o izgubljeni ovci in dobrem pastirju, deloma po Friedrichu Speeju. Dočim so vsa ostala dela izšla v Zagrebu, je Nebeškega pastirja natisnil Fr. Schütz v Ptuju; v letih 1880–2 je M. Lendovšek pripravljal novo izdajo, do katere pa ni prišlo. — M. je med kajkavskimi pisatelji ena najpomembnejših osebnosti. Odlikuje ga gladkost in lahkota verza, v nabožnih pesmih pristnost in toplina čuvstva, zlasti pa naivno-preprost, veder, pogosto humorističen način. pripovedovanja. Moti pa mestoma neskladnost med parabolično zasnovo celote in preveč realistično izvedbo posameznosti. Pa besedah nekrologa na Reki so bile njegove pesmi tako priljubljene, da bi se bila težko našla hiša, v kateri jih ne bi bili čitali z veseljem. — Prim.: Dukat V., Pater Gregur kapucin (Juraj Malevac), Rad 207, 137–261; Lendovškovo gradivo v lj. državni biblioteki. Gr.