Mal, Josip (1884–1978)

Mal Josip, zgodovinar, r. 22. dec. 1884 na Pretržu št. 3 župnije Peče pri Moravčah, sin kmetovalca Franceta in Ivane roj. Pele iz Krasc pri Moravčah; obiskoval enorazrednico v Pečah, za vstop v gimn. se pripravljal privatno pri Sv. Križu pri Litiji, študiral na I. drž. gimn. v Lj. 1896–1904, maturiral 12. jul. 1904, študiral na dunajski univerzi zgodovino, zemljepis in zgod. umetnosti 1904 do 1909, prom. za doktorja modroslovja (neobjavljena disertacija: Die Legationsreise des Kardinallegaten Guido von Sta. Lucina 1265 bis 1267) 19. dec. 1908, bil redni član avstr. zgodovinskega inštituta na Dunaju 1907–9, tam opravil strok. izpit za službo v arhivih, knjižnicah in muzejih iz zgodovine, zgodovinskih pomožnih ved in zgodovine umetnosti (domača naloga: Gesch. der Uskokenansiedlungen). Tako pripravljen je M. vstopil 15. nov. 1909 kot volonter v službo pri kranjskem dež. muzeju v Lj., kjer od tega časa deluje. 28. febr. 1910 je bil imenovan od dež. odbora kranjskega za proviz. muzejskega asistenta, 12. dec. 1910 za defin. muz. adjunkta in je 14. dec. 1916 dobil naslov kustosa; 28. avg. 1924 je bil postavljen za ravnatelja Narodnega muzeja. V muzeju je M. poleg svojih službenih poslov razvijal živahno znanstveno delo. Po prevratu je izdelal 1919 za tedanjo pokrajinsko vlado za Slovenijo načrt za likvidacijo arhivov in kulturnozgod. zbirk bivše Avstrije in za slovensko pariško mirov-delegacijo memorandum glede obmejnih Slovencev. Znanstveno delo M.-ovo ima predvsem znak aktualnosti. Glavne njegove razprave so: K poglavju starejše zgodovine Slovencev I, II (Čas 1909, 375–9 in 1916, 83 do 100, 175); Pomen in organizacija arhivov (DS 1910, 19–24); K teoriji o slovenskih županih (Carn 1910, 83–8); O političnih idejah (S 1910, št. 61, 62); Uskoške naselbine in žumbersko vprašanje (S 1911, št. 66); Žumberk in Marindol (DS 1911, 266 ss, 313 ss); Privilegiji trga Vače (Carn 1912, 116–121); Spomini na Napoleonovo Ilirijo (Zora XVI, 179 do 181); Razvoj naše pisave (Cam 1914, 136 do 143); Tadija Smičiklas (Carn 1914, 270 ss); Janez Puhar, izumitelj fotografije na steklo (S 1914, št. 30); Grb in barve dežele kranjske (Čas 1913, 419–31; razširjena z istim naslovom Lj. 1916); Neuere kroatische Historiographie (Zeitschr. f. asteuropäische Geschichte 1913, 218 ss); Aus schweren Tagen unserer Vergangenheit (LZg 1915, št. 118–124); Nov jezikovni zemljevid naše ital. meje (Čas 1915, 325–8); Iz dobe Tomaža Hrena (Čas 1915, 337–340); Kustos Freyer med slavisti (Čas 1916, 147, 195); Sloviti slikarji v Lj. (DS 1916, 174–9); Cerkev na Otoku in izsušitev blejskega jezera (DS 1917, 114–8); Za integriteto Kranjske: od Drave do Adrije (S 1917, št. 24); Nekaj zgodovinskih resnic (S 1919, št. 43, 45, 46); Doneski k Vodnikovemu življenjepisu (DS 1918, 174–89; 1919, 46); Pomanjkanje in lakota v Lj. (DS 1919, 144 do 153); Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku (Čas 1920, 229–238); Zgodovinska pravda (S 1920, št. 172); Ob stoletnici našega muzeja (S 1921, št. 234–7); Doneski k zgodovini zvonarjev in zvonov na Kranjskem (ZUZ 1921, 56–9); Nova pota slovenske historiografije? (Čas 1923, 185–220); Epilog k staroslovenski svobodi (Čas 1923, 335–42); Knežji kmet-plenvičar (S 1923, št. 180); Prof. dr. Fr. Kos (Čas 1923/24, 169 do 176); Umetnostno-zgodovinski zapiski (ZUZ 1924, 88–92, 148, 198–202); Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih (Lj. 1924); Uskoške seobe i slovenske pokrajine (izd. Srpska kr. akademija v: Naselje i poreklo stanoviništva, knj. XVIII, Beograd 1924); Avstrijski arhivi (Čas 1924, 260–1); Iz zgodovine koroškega slovenskega šolstva (Rožič, Boj za Koroško, 1925, str. 120–132); Slavinja, Apostel kranjski in Iskre (Čas, 1925/6, 247–250); Muzejska kronika (GMDS 1926/7, 20–30); Kratka navodila za ohranitev in ureditev manjših arhivov (ČZN 1928, 175–9); Francozi na Slovenskem (S 1929, št. 234, nekoliko razširjeno v Jugoslavija u Francuskoj — La Yougoslavie en France, Organ jugoslov. kolonije u Francuskoj); Prešernovo odvetništvo in še kaj (DS 1929, 307 do 310); Nekatere arheološke najdbe iz prve polovice XIX. stol. (GMDS 1929, 5–11); K zgodovini slovenskega višjega šolstva (GMDS 1929, 60–63); Okrog ilirizma (Šišićev zbornik, Zagreb, 1929, 59–64); Musealwesen in Slovenien (priloga dunajske Neue Freie Presse 5. dec. 1930); Pred sodnim stolom predmarčne birokracije (DS 1930, 290–304); Nekdaj in sedaj (Kres 1931, 3–6); Vodnik po kulturnozgodovinskih zbirkah Narodnega muzeja v Lj. (Lj., 1931, priredil in napisal: Predgovor; Zgodovina muzeja, 5–20; Obrtni oddelek 118–175; Knjižnica in arhiv 176 do 180); Iz torbe predmarčne birokracije (GMDS 1931, 33–38); Iz dobe Bachovih huzarjev (S 1932, št. 87). Poleg naštetega je napisal M. še več strokovnih člankov v S (n. pr. 1915, št. 154, 155; 1916, št. 96, 150, 271; 1917, št. 24, 136, 224; 1918, št. 263, 293; 1919, št. 91; 1920, št. 31, 33; 1923, št. 141); Jsln (1917, št. 3, 4); Občinski upravi (1916, št. 1–4), in razne referate v Času, Carn, GMDS, DS, S. Uredil je tudi zbornik Slovenci v desetletju 1918–1928 (Lj. 1928). Po smrti dr. Jos. Grudna je M. prevzel nadaljevanje njegove Zgodovine slov. naroda. 1928–32 je izšlo 5 snop., ki I. opisuje »veliki franc. prevrat in slov. dežele« (1789–1813), naslednji pa »dobo političnega jerobstva« (1813–1848). Uporabljajoč arhivalno gradivo podaja M. zlasti lepo kulturno-, socialno- in gospodarsko-zgodovinsko sliko te dobe. — Slika: Oljn. portret, delo F. Tratnika, v Nar. muzeju. Cpd.