Majdič, Peter (1823–1908)

Majdič Peter, sin Janeza, veleindustrijalec, v Jaršah pri Mengšu r. 15. jun. 1823 in u. 10. febr. 1908. Po očetu je podedoval 1847 majhen lesen mlin na 6 kamnov v Zg. Jaršah, ki ga je 1862 preuredil in mu oskrbel kolo za 26 HP; 1864 je kupil blizu Homca pri Kamniku posestvo, napravil nov mlin, ga zamenjal za pripravnejši svet v Jaršah in tudi tam postavil mlin, ki pa je zgorel čez leto dni. L. 1874 je kupil stari mlin v Kranju, ga prezidal, napravil nov dotok iz Save in postavil prve turbine. Zanimal se je tudi za kulturne potrebe rojstnega kraja, sezidal šolo v Jaršah in kupil izobraževalnemu društvu hišo.

Najstarejši sin Franc (r. 12. apr. 1854 v Jaršah pri Mengšu, u. 17. nov. 1931 na Hudinji pri Celju) je prevzel po očetovi smrti valjčni mlin na paro in na turbine v Jaršah, ki je imel 1922 leta 125 HP in je zaposloval 15 delavcev.

Drugi sin Vinko (r. v Jaršah 3. apr. 1858 in u. v Kranju 29. maja 1924) je prevzel 1887 od očeta mlin v Kranju, mu oskrbel 1893 in 1897 novi turbini s 300 HP, dvignil kapaciteto na letnih 2500 vagonov moke in je zaposloval nad 100 delavcev. Bil je 1910–9 tudi lastnik delniškega paromlina v Zagrebu. Dolgo let je bil član trgovske in obrtniške zbornice v Lj., član drž. žel. sveta na Dunaju in upravni svetnik železnice Kranj—Tržič, Slavenske banke, cinkarne v Celju, Jadranske banke in Strojnih tovarn in livarn v Lj. Od 1919 do smrti je bil predsednik Zveze industrijcev v Lj. in častni predsednik prvega lj. velesejma.

Tretjemu sinu Petru (r. 12. febr. 1862 v Jaršah in u. 12. nov. 1930 v Sp. Hudinji pri Celju) je kupil oče 1888 od Švicarja Lutza mlin pri Sp. Hudinji (iz l. 1604), ki je imel tedaj dnevno kapaciteto 10.000 kg mlevskih izdelkov. Peter je mlin moderniziral, razširil in preuredil na avtomatsko fabrikacijo ter dvignil kapaciteto na 70.000 kg. Kupil je še drugi mlin v Škofji vasi pri Celju in ga preuredil v tovarno volnenih izdelkov, konjskih in posteljnih odej. Ustanovil je tudi tovarno za podkove in druge železninske izdelke, 1901 v Celju veletrgovino z železnino Merkur in podružnico v Kranju. Izdal je prvi večji slovenski cenik železninskih izdelkov ter tako dopolnil slov. terminologijo v železninski stroki. 1924 je kupil šamotno tovarno v Štorah, ki izdeluje vse vrste nepregorljivega materiala. Ko je zgorel mlin brata Franca v Jaršah, je ustanovil tam industrijo platnenih izdelkov. — Prim. Sn 1908, 128; Podkrajšek, Slov. čitanke za drž. obrtne šole 301; Lakatoš, Industrija Slovenije 100; J 1924, št. 129; 1930, št. 265; 1931, št. 268; Sejmski Vestnik 1924, št. 3 s sliko; KCM 1925, 59 in 1932, 49, obakrat s sliko; SN 1930, št. 259; 1931, št. 263; KMD 1931 s sliko; Auto 1930, 117 s sliko. Pir.