Majcen, Gabriel (1858–1940)

Majcen Gabriel, šolnik, kmetijski pisatelj in zgodovinar, r. 6. jul. 1858 pri Mariji Snežni v Slov. gor. kot sin učitelja. Dovršil je nižjo gimn. (1869–73) in učiteljišče v Mariboru (mat. 1878, uspos. 1880), izpit za mešč. šole iz vzgojeslovja, slov., nem., zemljepisja in zgod. (1887). Učiteljeval je pri Sv. Jurju v Slov. gor., Slov. Bistrici, 10 let na krčevinski šoli pri Mariboru, oz. kot suplent na vadnici in pomožni učitelj na moškem učiteljišču, 1891 postal def. vadn. učitelj, vendar je od 1892 učil le na učiteljišču, kjer je 1908 postal def. prof., 1909 upokojen; živi v Petrovem selu pri Mariboru. Od 1902 do upokojitve je bil član izpraševalne komisije za osn. in mešč. šole. — Kot šolnik je od 1885 do 1891 sodeloval pri P; med dr. je priobčil metodični spis Iznajdba knjigotiskarstva (1891), s katerim je v slov. metodiko prvič uvedel pouk po formalnih stopnjah. Izdal je 3 zv. Šolskih pesmi (1888–9, 3. zv. 1901²). Po min. naročilu je v daljši razpravi razložil metodo za pouk nemščine v slov. ljudskih šolah (1895), katere sta se poslužila Schreiner in Bezjak v svojih nem. vadnicah, toda z razliko, da sta začela s poukom v nemščini v 3. šol. letu, dočim je M. postavil začetek pouka v 5. šol. leto. S Koprivnikom sta sestavila Začetnico za slov. ljudske šole (Dunaj 1897, več nat. do 1918); napisal je Nazorni nauk za prvo šol. leto (SŠM 1905–6), Metodiko zemljepisnega pouka v ljud. šoli, razkazano na svojem razvoju (Gorica 1905) in izdal Prvo čitanko za slov. osnovne šole (z risbami Drag. Humka in Jož. Poljanca) s Kratkim navodilom za prvi pouk v pisanju in čitanju (Mar. 1928). Kot član slov. odbora za publikacijo »Avstrijske nar. pesmi« je od 1906 do 1913 nabiral po Štajerskem slov. nar. pesmi ter jih z napevi vred postal v Lj. nekaj nad tisoč. V 1.1897–1901 je marljivo sodeloval pri SGp s političnimi in narodno-vzgojnimi članki; posebno obširna sta prispevka »Kako se Sp. Štajer pripravlja za Pruse« (1897, 16 št.) in »Slov. narodni ponos (1900, 12 št.). V Gospodarskih novicah (pril. SGp) je objavil 1908–9 več kmetijskih člankov, letnike 1910–4 pa je do malega spisal sam, tudi prirodopisni oddelek »Iz knjige prirode«. — Med M.-ovimi spisi iz domače zgodovine, večinoma poljudna predavanja pod okriljem marib. Zgodovinskega društva, je omeniti Črtice iz slov. zgodovine (SGp 1901, ponat. s psevd. Dobrogoj Velčki), Prihod Slovencev v sedanje dežele (SGp 1904, št. 20–3); Skoke pri Mariboru (SGp 1904, št. 30–2, in pon.); Donesek k uskoškim naselbinam v Skokah na Dravskem polju (ČZN 1905, 161–74); Kamenita izbokla podoba zmaja v zidu cmureškega gradu (ČZN 1905, 152–4); K 50 letnici Slov. slovnice Ant. Janežiča (DS 1905, 200–6 in v ponat.); Zgodovina Jarenine v Slov. gor. in zajedno kmetskega stanu na Spod. Štajeskem (SGp 1908, št. 19–31 in ponat.); Kratka zgodovina Maribora (CK XXI, 1926); Zgodovina domačih živali in pitomih rastlin (Gor. mat. 1927). V Malih novicah je 1919 objavil daljši spis o uličnih imenih v Mariboru. Ob prevratu je bil član Nar. sveta v Mariboru, pozneje član gerentskega sveta v Krčevini pri Mariboru, od prevrata do danes pa je načelnik Kmet. podr. Maribor in okoliš. — Prim.: SN 1905, št. 245; Pribil, P 1906, 91–3, 120–3; S 1907, št. 91; Ilešič, LZ 1909, 251; Mravljak, Tabor 1926, št. 292. Šr.