Majar, Valentin (1851–1938)

Majar Valentin (Hrizogon), nabožen pisatelj, r. 15. febr. 1851 v Dolu pri Lj., je dovršil 6. gimn. razr. v Lj., 1871 stopil v frančiškanski red, opravil noviciat v Nazarjah v Sav. dol., končal srednjo šolo v Kostanjevici, študiral bogosl. 1874–7 v Gorici in 1877–8 v Lj., ord. 1876. Od jeseni 1878 je deloval v samostanih v Nazarjah, Samoboru, Jastrebarskem, Klanjcu, na Trsatu, v Pazinu in Karlovcu; 1897 je izstopil iz reda in bil župni upravitelj pri Sv. Luciji na Skitači v Istri do upokojitve 1911; sedaj živi Podšenčurjem pri Zagorju. Sprva je pisal v S in ZD. V N 1878, 248 je pod šifro M. v članku »Ali u ali v?« navedel 9 razlogov za pisavo u in nato v N 1878, 384 kratko repliciral na »Jezikovni razgovor« dopisnika iz Rusije -η (N 1878, 297, 305, 329, 338), ki je u odklonil. Pisec anonimnega članka »Kaj smo? in česa hočemo?« (N 1879, 45, 53, 62, 66; M. Cigale?) je pritegnil dopisniku iz Rusije, M. pa je v podlistkih »U hočemo pisati namesto v« utemeljeval svojo zahtevo (SN 1879, št. 66, 67, 70–2, 74–7, 80–3). M. je sprožil misel naj bi slov. frančiškani osnovali nabožen list po zgledu lista St. Franeisci Glöcklein tirolskih frančiškanov. Tako je 1880 začelo v Gorici izhajati Cvetje z vertov sv. Frančiška, ki mu je bil M. marljiv sotrudnik. — M. je priredil dvoje šmarnic: Razlaganje sv. rožnega venca (Celovec 1881; po nemškem) in Venček kršč. resnic (Lj. 1899). Kot izredno plodovit kompilator molitvenikov je izdal pri domačih (v Lj., Celju, Mariboru) in tujih (v Aschachu ob Donavi, Vimperku in Innsbrucku) založnikih: Kruh angelski (1882, 1892⁴), Molitvena knjiga za ude 3. reda sv. Fr. (1882), Sv. Ana (1883), Tolažba nebeška (1886, 1893³), Dobri otrok (1887), Duh. veselje (1888, 1899³), Tolažba vernega kristjana (ok. 1888), Sv. družina (1895), Nazaret (1896). Vsaj 6 starejših molitvenikov je na novo priredil in poslovenil St. Dosenbacha Pomoč vernim dušam v vicah (1879). Sestavil je knjige: Svetišče Matere božje na Trsatu (1890), Cvetke zelene in zvenele za mlade in stare (br. 1.; tudi v latinskem jeziku: Flores juveniles), Rajski cvet (1897), Bogoljubnost za sv. postni čas (1917); spisal je povestico Srečolovec (1887) in izdal Pravljice (1889); poslovenil je: Pogled na uni svet (1881; po Mart. Konradu), Križana usmiljenost ali življenje sv. Elizabete (1882; po Alb. Stolzu), Bukve božje v naravi (1886; po Alb. Stolzu), Odkritje Amerike (3 zv. 1883–4; po J. H. Campeju), Cvetina Borograjska (1892; po Kr. Schmidu), Gozdevnik (1895; po K. Mayju); v hrv. je izdal za otroke Život Isusov (Zagreb 1910). — Prim.: Šemat. franč. prov. sv. križa 1873–9; Glaser IV, 277, 300; Simonič 283–6; Prijan (I. Vrhovnik), J 1926, št. 62 (s sliko); zap. I. Vrhovnika; Furlan, ČZN 1926, 54. Lkn.