Maffei de Glatfort, Jožef (1742–okoli 1807)

Maffei de Glatfort Jožef, S. J., matematik, kršč. v Gorici 17. avg. 1742 stanovskemu tajniku, u. ok. 1807, menda na Dunaju. Gimn. je dovršil najbrž v Gorici, bil od 1756 jezuit, študiral v Gradcu filozofijo in teologijo ter bil več let v terezijanski viteški akademiji na Dunaju prefekt in profesor za civilno in vojaško stavbarstvo. Med Slovenci je služil kot jezuit vsaj dvakrat: 3 leta je bil gimn. učitelj v Gorici, od jeseni 1772 okoli 6 let licejski profesor matematike v Lj. V prvem svojem lj. šol. l. 1772–3 je predaval poleg matematike še zgodovino ter bil obenem nedeljski pridigar, pač nemški. Po 16. avg. 1773, ko so razglasili v lj. kolegiju bulo o razpustitvi družbe, je bil med onimi razjezuiti, ki jih je vlada obdržala v šolski službi: ostal je »javni profesor matematike« na liceju, ter bil tudi član kranjske kmet. dr. Ok. 1778, ko je postal profesor matematike na lj. fil. fakulteti Martin Jell, je M. ostavil Lj., odšel na Dunaj ter postal ok. 1799 infulirani prošt kolegiatne cerkve v Stari Boleslavi na sev. Češkem. — M. spada med one jezuite iz poslednje dobe reda, ki so bolj upoštevali realne predmete, nego je bilo do takrat običajno. Bil je odličen profesor matematike in stavbarstva, a brez publicističnih ambicij. V Lj. ga je 1772–8 uveljavljalo predvsem njegovo matematično znanje. Pod izrazitim njegovim vplivom sta bila zlasti dva Kranjca: Vega in Sigismund Zois. Zoisa, ki je bil ob M.-jevem prihodu že 25 let star in v ugledni poziciji, je poučeval M. v matematiki pač privatno. Vega, kateremu je bil 1773–4 v filozofiji učitelj, se je pod njegovim vplivom zavedel svoje posebne nadarjenosti ter se vnel za resni študij matematike. Matematik je bivšemu učitelju svojo hvaležnost tudi javno priznal, ko mu je maja 1800 posvetil 2. izd. priročnika »Logarithmischtrigonom. Handbuch«. Tudi v Zoisovi hiši so njegovo ime najbrž s spoštovanjem omenjali, ker ga je zabeležil Richter 1820 v mecenovem nekrologu. Na Dunaju so klicali M.-a tudi še po 1778 radi znanja iz področja matematike in stavbarstva k sejam na dvoru. — Prim.: HA 3, 463, Kranjski urad. šem. (Kidrič, Dobr. 5) 1774–7; Schemat. f. d. Königreich Böheim f. d. J. 1800–7; Vega, Logarithm.-trigon. Handbuch2, Leipzig 1800; Richter, Sigismund Zois, Lj. 1820, 7; Nečásek, Gesch. d. Lb. Gymn., Programm u. Jahreesb. des k. k. Obergymn. zu Lb. 1860, 12; 1861, 4; Spomenik o šeststoletnici začetka habsb. vlade, Lj. 1883, 171; Schiviz, Görz 117; Kidrič, Dobr. 204 op. 115. Kd.