Slovenski biografski leksikon
Luschin Andrej vit. Ebengreuth, pravnik, r. 4. okt. 1807 v Ravnem dolu pri Ribnici kot sin kajžarja, u. 31. okt. 1879 na Dunaju. Dovršivši gimn. v Lj. je 1828 vstopil k benediktincem v Št. Pavlu, po novicijatu zopet izstopil, študiral 1829–32 pravo na univ. na Dunaju ter 1835 prom. v Gradcu za doktorja prava. L. 1834 je prakticiral pri fin. prokuraturi v Lj., bil 1840 nameščen pri enakem uradu v Lvovu in se tega leta poročil z Dunajčanko Terezijo Rudesch v Ribnici, kjer je imela sorodnike; 1841 je bil premeščen v Černovice, 1842 kot adjunkt fin. prokurature v Zader; 1850 je bil ob sodni organizaciji imenovan za drž. pravdnika v Novem mestu, ob reorganizaciji uprave na Ogrskem 1854 za viš. drž. pravdnika v Temesváru. Tu je postal prvi svetnik viš. dež. sod., pozneje predsednik dež. sodišča. Po 7-letnem bivanju je bil 1861 ob izpremembi polit. razmer z ostalimi neogrskimi uradniki postavljen na razpoloženje, bil nekaj časa prideljen vrhovnemu sodišču na Dunaju in 1863 imenovan za predsednika dež. sod. v Lj. L. 1875 je bil vpokojen in se za zmeraj preselil na Dunaj. Zaslužni uradnik je bil kot imetnik viteškega križca Leopoldovega reda povzdignjen v viteški stan s pridevkom »Ebengreuth« (Ravni dol). — Prim.: LZg 1879, št. 253; Arnold Luschin, Erinnerungen eines alten Numismatikers, Numism. Zft 1930, 117–30. Pc.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine