Lendovšek, Mihael (1844–1920)

Lendovšek Mihael, urednik in rodoljub, r. 15. avg. 1844 v Rogatcu, u. 22. marca 1920 v Makolah. Oče je bil tesar, se s kupčevanjem povzpel do blagostanja, pa vse izgubil in zopet z delom preživljal družino. Josip L. mu je bil brat. V Rogatcu je obiskoval »vzorno« šolo, jeseni 1858 napravil s 14 leti na celjski glavni šoli odličen izpit za gimnazijo, 1858–66 vseskoz odlično študiral gimnazijo v Celju, 1866–70 bogoslovje v Mariboru, ord. 23. jul. 1869; 1870–2 je bil kaplan v Konjicah pri Jos. Rozmanu, 1872–8 kaplan in obenem veroučitelj na nižji gimnaziji v. Ptuju, 1878–83 župni vikar v Ptuju, od 4. febr. 1883 do smrti župnik v Makolah, 1888 duhovni, 1905 konzistorijalni svetnik. — Živahni in nadarjeni dijak se je zgodaj ogrel. za slovenščino (najbrž vpliv opata M. Voduška in gimn. veroučitelja I. Krušiča; prim. dopis iz Celja v Torbici 1863, 110, najbrž L.-ov) in obrnil pogled na slovanski jug in slovanstvo. Kot sedmošolec je v Einspielerjevem Slovencu pod psevdon. Bogoslav objavil Književne črtice (ponatis SG 1865, 246–9, odgovor tam 249–50, 342–9), kjer zahteva resno slovstveno kritiko in želi preureditev SG: pesmi in novele naj bi se izdale v letnem zborniku, list pa naj bi po dvakrat na mesec poleg poučnega gradiva prinašal kritično presojanje domačega slovstva in seznanjal »z izvrstnejšimi plodovi vseh bratov naših Slovanov«. L. sam je vsaj v višji gimnaziji zlagal pesmi, bolj iz navdušenja za pesništvo nego iz pesniškega navdihnjenja; iz l. 1863–6 jih je v zapuščini šest zvezkov. Po vsebini so zvečine rodoljubne in ljubavne, mnogim se pozna odvisnost od Prešerna, jezik je pomešan s hrvatskimi besedami in oblikami. Torbica jugoslavjanske mladosti 1863–4 je pod značkama M. L. Rogacki in R…i prinesla 10 pesmi in 6 epigramov (in dva kratka sestavka v prozi), pa ena pesem je v almanahu Ladi (1864) 85 in v N 1864, 244. Iz gimnazijskih let je tudi več dramatičnih poskusov, ki so trije natisnjeni: vesela igra Kteri bo? (psevdon. Bogoslav Rogački, Celje 1866; 1892², predel. J. pl. Kleinmayr); spevoigra Tičnik (po nem. Der Käfig), ugl. B. Ipavic (ST 12 b, Lj. 1869); igrokaz v 5 dejanjih Mož-beseda (pod psevdon. Mirko Sotlan natisnjen 1876 v Celovcu, nastal pred jesenjo 1866, po listu 30. nov. 1869 »prvi prvenec«). — Že v gimnaziji je sanjaril, da bo osnoval jugoslovanski ali vsaj slov. pesniški almanah, ki mu je odmeril ime Jugoslov., oz. Slovenski slavulj (pismo Stritarju 27. jan. 1870). Ta stari načrt je poskusil izvesti, nekaj morda tudi iz nezadovoljnosti z Zvonom in Zoro, l. 1878/9 s pesniškim almanahom, ki naj bi izhajal po štirikrat na leto v zvezkih pa 5–6 pol. V avg. in sept. 1878 je razposlal ok. 50 pesnikom in pisateljem poziv k sodelovanju (po indiskreciji nekega prejemnika objavljen v S 1878, št. 103; L.-ova izjava v št. 104). Obljubilo je do 30 povabljenih, prispevki pa so prihajali zelo počasi. L., zaposlen z izdajo Slomškovih spisov, je almanah za eno leto odgodil in pridno dopisoval z Vatroslavom Holcem in Jos. Cimpermanom, ki sta obljubila pomoč pri urejevanju. Cimpermanu na ljubo je opustil naslov Slavček, odklonil od njega nasvetovano Cvetje in se odločil za Glasove iz domačih logov (list 19. jan. 1879). 7. nov. 1879 je poslal V. Holcu v Lj. gradivo za prvi snopič; ta mu je 22. nov. javil, »da g. Cimperman pravi, da se(!) iz tega gradiva … nij možno napraviti – ničesar.« Nato »se je to hvalevredno podjetje razdrlo, prej ko se je začelo izvrševati« (Holc L.-u 19. jan. 1880). — V poznejših letih je L. le tupatam zapisal kak verz. Izšle so 3 latinske Marijine pesmi po vzorcu srednjeveških cantiones (Mijo Lendov, Vzajemnost 1918, št. 9, 10 in ponatis).

Kot ptujski kaplan se je L. lotil izdajanja Slomškovih spisov, najprej pesmi. Da bi dognal pristno blago, je dopisoval skoraj z vsemi takrat še živimi Drobtiničarji. Slomškove pesmi so izšle 1876 kot 1. knjiga Zbranih spisov; natisnila jih je tiskarna MD v Celovcu. Stroški so delali izdajatelju mnogo skrbi in sitnosti, ker se je knjiga le počasi prodajala. Ni pa se dal oplašiti. L. 1878 so kot 2. knjiga izšle Basni, prilike in povesti, 1879 kot 3. knjiga Životopisi, kot 4. knjiga pa Različno blago 1885. Med izdajo 3. in 4. knjige se je L. preselil v Makole. V založbi MD so kasneje izšli nadaljnji spisi: Pastirski listi (1890), Življenja srečni pot (1893), Krščansko devištvo (1894) in v založbi Kat. tisk. društva v Mariboru Pridige osnovane (1899). Ob stoletnici Slomškovega rojstva je sestavil dramatične prizore Slomškovo rojstvo (Celje 1900) in bil med rodoljubi, ki so pripravili slavnost na Ponkvi. Obenem s prvimi knjigami Slomškovih spisov je L. priredil za natis Val. Orožnove Spise (1879, založ. mariborski stolni korar Ign. Orožen). — V l. 1880–2 je pripravljal izdajo kajkavske 1785 in 1790 v Ptuju natisnjene pesnitve Nebeški Pastir pogubljenu ovco iše kapucina Gregorija (Jurija) Maljevca (r. 2. marca 1734 v Vinici v Beli Krajini, u. 24. jan. 1812 v Varaždinu) in nabiral gradivo za pesnikov življenjepis. Bržkone je bila selitev v Makole vzrok, da je prekinil delo, h kateremu se ni več vrnil. — V Makolah se je z vnemo trudil za versko življenje v svoji župniji. V ta namen je izdal tudi knjižici: Presveti Marijini rožni venec. Nauki in molitve (Ptuj 1886, natisnil V. Blanke) in Prvi petek vsakega meseca božjemu srcu Jezusovemu posvečen. Pouk, molitve in pesmi (natisnila tiskarna MD v Celovcu, 1890). — V Konjicah je L. večkrat predaval v kat. polit. društvu. V Ptuju je vodil čitalniške gledališke predstave. V Makolah je 1884 ustanovil posojilnico in 1900 kmetijsko zadrugo. 1896–902 je (s Fr. Robičem) v štaj. dež. zboru zastopal volilni okraj Maribor-Sv. Lenart-Slov. Bistrica. — L. se je do zadnjega rad bavil tudi s teološkimi vprašanji, zlasti bibličnimi. Sad tega študija je knjižica Divina maiestas Verbi incarnati … Jesu Christi elucidata ex libris Novi testamenti (Graecii 1897). Zadnjih 15 let se je obrnil k eshatološkim vprašanjem, ki so v zvezi z Razodetjem sv. Janeza. — Prim.: Literarno ostalino in korespondenco, ki jo hrani L.-ov nečak prof. dr. D. Šanda v Lj.; gradivo za izdajo pesnitve Greg. Maljevca ima lj. štud. knjižnica; Domovina 1896, št. 39; SGp 1920, št. 13; A. Medved, KMD 1923, 65 (s sliko). Lkn.