Lego, Jan V. (1833–1906)

Lego Jan V., nar. buditelj in književnik, r. 14. sept. 1832 (op. ur.: 14. sept. 1833) v Lhoti pri Zbirovu, u. 17. sept. 1906 v Pragi. Študiral je gimn. v Plzni (1845–51), služboval v uradih plavžev v Zbirovu in odšel po nasvetu rojaka A. Nedveda na Kranjsko, kjer je dobil službo pri sodniji v Kamniku (1857), odkoder je prišel 1858 v pisarno kranjskega namestnika Chorinskega v Lj. Iz Lj. je bil 1860 premeščen v Trst, dodeljen pomorskemu zapovedništvu in odšel ne pred nov. 1862 k pomorskemu ministrstvu na Dunaj, kjer je poslušal na univerzi Miklošiča in Šembero. Po začasnem pokoju (1869–72) je bil poklican v službo pri arzenalu v Pulju, kmalu nato radi bolehnosti stalno upokojen kot adjunkt pomorskega komisarijata in se vrnil na Češko. Bival je 1873 na Bledu, odkoder ga je zval Fr. Levstik v službo k dež. odboru v Lj., in je dobil 1875 službo kot kustos bakrorezov in muzikalij češkega muzeja v Pragi. — L. je prinesel k Slovencem tehniko Češkega podrobnega društvenega in družabnega dela ter je iniciativno sodeloval pri ustanovitvi slov. nar. društev ter njih prireditvah. – V Kamniku se je učil slovenščine, v Lj. vstopil v filharmonično društvo, kjer je zbujal zanimanje za slov. pesem in petje in tako vzbudil gibanje, ki je končno dovedlo do ustanovitve Glasb. matice. Sam je nabral in izročil Bleiweisu 19 gld. za najboljšo slov. skladbo (N 1862, 154), ki jih je dobil šele 1862 K. Mašek za skladbo Kdo je mar (N 1863, 47). V Trstu, kjer je prijateljsko občeval z Levstikom in Cegnarjem, kateremu je pomagal pri prevodu Babice, je ustanovil Slovensko pevsko društvo in mu je bil pevovodja, prirejal koncerte, sam nastopil s solospevi, bil soustanovitelj čitalnice in je poučeval češčino. Na njegov nasvet je Sokol osnoval odbor, ki bi naj skrbel za markiranje planinskih potov po slov. planinah kot protiutež nem. plan. društvu, iz česar se je razvilo Slov. planin. društvo. Sodeloval je tudi pri ustanovitvi njegove češke podružnice, zainteresiral Čehe za naše planine in dal iniciativo za potovanje Slovencev v Prago (1884) in Čehov v Postojnsko jamo (1895). Svoje nar.-buditeljsko delo je izpopolnil s tem, da je vztrajno delal za poglobitev češko-slov. stikov, poročal v čeških listih o Slovencih in njih razmerah in obratno v slov. listih o čeških zadevah. Zlasti se je trudil za zbližanje slov. in češkega učiteljstva in dijaštva ter je poučeval na Pedagogicki jednoti v Pragi brezplačno slovenščino in hrvaščino. Bil je v stalni zvezi s slov. polit. voditelji, pisatelji, učitelji in dijaki. Dijakom je pošiljal češke knjige in slovarje, postal v Pragi naravno središče vseh Slovencev »slov. konzul«, posebno pa je skrbel za M. Majarja, Fr. Gestrina, Iv. Kunšiča in za slov. visokošolce; ki so po l. 1900 v večjem številu začeli obiskovati praške visoke šole. Z njegovim denarjem je Učiteljska zveza začela izdajati Mladinsko knjižnico, po njegovi pobudi je začel izhajati Zvonček. Njegova trajna skrb je bil slov. »salonski« jezik, ustanovitev mladinskih knjižnic po Koroškem in čim ožji stiki med slov. in češkimi pedagogi. – Sodeloval je pri Riegrovem Slovniku Naučnem, za katerega je sestavil navtično terminologijo in bil sotrudnik za slov. stvari ter objavil tam prvo biografijo Fr. Levstika, pri Ottův Slovník Naučný z biografijami slov. skladateljev in pisateljev ter s članki o slov. pokrajinah (šifra: Lo), pri Světozoru in Zlati Prahi (Obrazy z Krajinska, 1872, 1884, gl. prevod v LL 1884, št. 18, 19), pri Školi a život in Hlasu Naroda (Slovínci, 1885, 1886), pri Ruchu i. dr. Za SPř, kjer je objavil članek Slovinská literatura (I, 110), je pripravljal, a ne dovršil svoje spomine na Bleiweisa in Levstika. Izmed slov. listov je sodeloval pri N, pri Slovanu (O preporodu češkega naroda, 1884; Karakteristika slov. naroda, 1886), pri Miru (Zasluge češkega svečeništva za češko književnost, 1889) i. dr.

Kot samostojne publikacije je objavil: Ztroskotání fregaty Medusy (V Praze, 1876), Průvodce po Slovinsku (Praga 1887), Mluvnice jazyka slovinského (1888, 1893²) in Mluvnice jazyka srbskohorvatského (1888). – Prim,: Slovan 1886, 34 s sliko; Toman, UT 1895, 101, 123 s sliko; P 1895, 113; OSN XV, 796; SN 1903, št. 164; Aškerc, LZ 1903, 616; 1906, 638; Ogorek, Zvonček 1903, 198 (s sliko); UT 1903, št. 26–8; 1906, št. 39; SPŕ 1904, 37; 1907, 46 (oboje s sliko); Lah ZMS 1907, 154 ( s sliko); Vrhovnik, E 1912, št. 167; Žigon, Slovan 1916, 225, 266, 324; Hribar, Spomini I. Pir.