Leban, Avgust Armin (1847–1879)

Leban Avgust Armin, glasbenik, brat Antona in Janka L. a, r. 5. sept. 1847 v Kanalu, u. 30. maja 1879 v Gorici. Po gimn. maturi v Gorici l. 1867 je v enem letu dovršil učiteljišče, nato bil učitelj 3 leta v Sovodnjah pri Gorici, nekaj mesecev v Ajdovščini, in postal 1872 vadniški učitelj v Gorici kot naslednik svojega očeta Valentina. V prvih goriških letih je napisal pedagoške članke: Kako naj se otrok podučuje v svojem materinem jeziku, SU I (1873) 97; Pismene vaje, SU I, 136; Deček in deklica, SU III (1875) 81; Važnost deške in dekliške dobe za odgojo, SU III, 113. — Glasbe se je učil v malem semenišču, kjer je bil gojenec od 2. do končanega 7. gimn. razreda, harmonijo in kontrapunkt ga je poučeval stolni organist Schreiber. L. je skladal cerkvene in svetne pesmi za moški in mešani zbor; prednjačijo svetne. Sam je izdal le par pesmi v Praprotnikovem UT in Tomšičevem Vrtcu (1876, št. 2–4, priloge). Po njegovi smrti je brat Janko izdal: Pet cerkv. pesmi za moški zbor (Lj. 1880); Glasi s Primorja (svetni moški zbori, Novo mesto 1881); Skladbe Avg. Arm. L.-a, 3 zv. (mešani in moški zbori in 2 samospeva, Lj. 1883–91); Pobožni vzdihi (lat. maša za meš. zbor in orgle, Lj. 1885). V GZ je izšel moški kvartet » Pod oknom« (tudi v Mali pesmarici 1922, št. 13). Nekaj Avgustovih cerkv. skladb je brat Janko priredil in uvrstil v svoje zbirke; nekaj jih je še v rokopisu, druge so se med vojno poizgubile. Dunajski kritik dr. E. Hanslick je dejal, da L.-ove skladbe kažejo gorko čuvstvo in lep melodični talent. — Prim.: Janko Leban, E 1880, št. 31–2; 1881, št. 13; 1883, št. 90; Vrtec 1879, 108; UT 1879, 190; Rakuša, Slov. petje 78–88 (ponatis članka iz E 1880, št. 31–2). Slika: Rakuša 89. Pl.

Leban Avgust Armin, glasbenik, r. 5. sept. 1847 v Kanalu, u. 30. maja 1879 v Gor., brat Antona in Janka (gl. čl.). Osn. š. v Kanalu, po gimn. maturi v Gor. 1867 je v enem letu pripravil maturo na učiteljišču. Služboval je tri leta v Sovodnjah ob Soči in nekaj mesecev v Ajdovščini. 1872 je nasledil očeta Valentina kot učitelj v gor. vadnici. V Gor. je napisal pedagoške članke: Kako naj se otrok poučuje v svojem materinem jeziku (SU I, 1873, 97); Važnost deške in dekliške dobe za odgojo (SU III, 113); Pismene vaje (SU I, 136); Deček in deklica (SU III). Glasbe se je učil v Malem semenišču, kjer je študiral od 2. do 7. razr. Harmonijo in kontrapunkt ga je učil stolni organist Schreiber. Skladal je cerkv. in svetne pesmi, predvsem zadnje. Sam je izdal le nekaj skladb v Praprotnikovem UT in Tomšičevem Vrtcu (1876, št. 2–4, priloge). Po njegovi smrti je njegove skladbe izdal brat Janko: Pet cerkv. pesmi za moški zbor (Lj. 1880); Glasi s Primorja, svetni moški zbori (Novo mesto 1881); Skladbe Avg. Arm. Lebana (mešani in moški zbori in 2 samospeva, Lj. 1883–1891); Venec ipavskih narodnih pesnij (Lj. 1883), ki kaže L-ovo zanimanje za ljudsko pesem; Pobožni vzdihi (lat. maša za meš. zbor in orgle, Lj. 1885). Nekaj njegovih cerkv. skladb je priredil in vključil v svoje zbirke brat Janko, nekaj jih je ostalo v rkp., nekaj se jih je izgubilo med vojno. L-ove stvaritve izražajo toplo čustvo in kažejo dober skladateljski talent. Melodije so izvirne in harmonije sočne. Pomembno je njegovo delo pri osrednjem gor. zboru Slavcu (1875–79), ki mu je bil glavni pevovodja A. Hribar in L. njegov namestnik. Na prvem zborovem nastopu dec. 1875 je sodelovalo 134 pevcev s Tolminskega, Vipavskega, s Krasa in iz Trsta. Na njem so izvedli L-ovi Slavcev spev in Domovini. Najboljši leti za zbor sta bili 1876/77, ko sta pri zborovih pobudah sodelovala poleg Hribarja tudi L. in J. Kocjančič. Prezgodnja smrt je preprečila A. A. Lebanu, da bi razvil svoje talente.

Prim.: Jelerčič, 88–89; Trobina, 99, 103; SBL I, 629; E 1880, št. 21–32; 1881, št. 13; 1883, št. 90; V 1879, 108; UT 1879, 190; F. Rakuša, Slov. petje v preteklosti, 78 (ponatis članka iz E 1880, št. 21–32 in str. 89 s sl.); KolGMD 1927, 39–40 s sl.

Har.