Leban, Anton (1849–1925)

Leban Anton, pedag. pisatelj, brat Avgusta in Janka L.-a, r. 30. nov. 1849 v Kanalu, u. 12. marca 1925 v Stični. Osnovno šolo je dovršil v Kanalu, 4 razr. realke in preparandijo v Gorici ter je nato nadomestoval obolelega očeta na goriški normalki, bil učitelj v Medani pri Gorici, Mozirju v Sav. dolini, Ribnici na Pohorju, a se je zaradi bojev z nemškutarji vrnil na Primorsko v Sežano, odkoder je prišel za nadučitelja v Komen pri Nabrežini, kjer je ostal nad 30 let. Med vojno se je kot upokojenec preselil v Stično na Dol. — L. je s psevd. Mozirski sodeloval s črticami pri Vrtcu (od 1876), bil sotrudnik E, SN, Soče, Zvončka, pisal pedag. članke za SU (1875: Vpliv naravoslovja na omiko in blagostanje narodov; Telovadba; O kazalnem pouku; 1876: Učitelj – odgojitelj; Kako bi se dalo ljudstvo za šolo pridobiti), za goriško »Šolo« (1882 do 1883), UT (od 1882), P (1899–909). Od 1881–98 je priobčeval v komenskih šolskih poročilih članke, namenjene staršem, otrokom in šoli ter bil od 1881 prvi predsednik učiteljskemu društvu za sežansko-komenski okraj. — Prim.: Glaser IV, 330; UT 1925, št. 11; KGMD 1927, 40 (s sliko). Šr.

Leban Anton, učitelj in pedag. pisatelj, r. 30. nov. 1849 v Kanalu, u. 12. mar. 1925 v Stični na Dolenjskem; bratje Avgust (glasb. učit.), Janko (mlad. pisatelj) in Fran (deželnosodni oficial) (gl. čl.). Oče Valentin, učitelj v Kanalu, mati Terezija Malničeva, sestra Franca M., 50 let župana v Kanalu. Osn. š. v Kanalu, v Gor. 4 razr. realke (1867), vstopil na učiteljišče in dovršil preparandijo. Ker ni dobil službe, je nadomeščal obolelega očeta na gor. normalki, nato je učil v Medani v Brdih, v Mozirju v Savinjski dolini, Ribnici na Pohorju, zaradi hudih sporov z nemškutarji pa se je preselil v Sežano. Končno je bil nad 30 let nadučit. v Komnu. Med vojno se je kot upokojenec preselil v Stično. Bil je zaveden narodnjak, zelo izobražen in odličen učitelj, bral je vedno s svinčnikom v roki in si izpisoval zanimive izreke. – L. je pod psevd. Mozirski sodeloval pri raznih časopisih in revijah: E, SN, Soča, z mlad. črticami se je oglašal v Vrtcu: Povračilo (1875); Knjigotiskarstvo, Čižek, Slavec (1877); sodeloval je tudi v mlad. Zvončku. Vendar pa je bil L. v prvi vrsti pedag. pisatelj. V SU je priobčil vrsto strok. člankov: Vpliv naravoslovja na omiko in blagostanje narodov; Telovadba; O kazalnem pouku (1875); Učitelj–odgojitelj; Kako bi se dalo ljudstvo za šolo pridobiti (1876) idr. V gor. Šoli: Netopir, Trobentica (1882–83); v UT (od 1882): O posrednem in neposrednem pouku idr.; v P (1899–1909): Šolski izprehodi, Nekaj statistike o ljudskem šolstvu v Avstriji. Od 1881–98 je priobčeval v komenskih šol. poročilih aktualne pedagoške članke, namenjene staršem, otrokom in šoli. Bil je zastopnik učiteljstva v okraj. š. svetu, od 1881 prvi preds. učit. društva za sežansko-komenski okraj. Za svoje požrtvovalno delo je dobil več uradnih pohval ter bil odlikovan z zaslužnim križcem s krono in z zaslužno svetinjo za 40-letno delovanje.

Prim.: Glaser IV, 330; UT 1925, št. 11; R. K., Trije bratje Lebani, KolGMD 1927, 40–41 s sl.; SBL I, 629.

Mak.