Laykauf, Žiga (1868–1938)

Laykauf (Lajákov) Žiga, pesnik in publicist, r. 7. okt. 1868 v Mozirju. Nižjo gimn. je dovršil v Celju (1880–4), 6. razr. v Leobnu (1887), obiskoval nato 1888 živinozdravniško visoko šolo na Dunaju, odkoder se je podal na gimn. v Beljak, da bi tam maturiral, kar je preprečila triletna voj. služba. Stopil je 1892 kot stenograf v pisarno dr. Clementschitscha v Beljaku, bil v enaki službi v raznih slov. odvetniških pisarnah, pozneje pri pol. ekspozituri v Mozirju, kjer so ga ob izbruhu svet. vojne obdolžili veleizdaje in odvedli v graške ječe, a po večmesečnem zaporu oprostili. Od takrat živi kot arhivar in občinski tajnik v Mozirju. — Svoj šestošolski pesniški prvenec, budnico »Kviško, bratje«, je L. anonimno priobčil v Slovanu (1885, 211), s psevd. Ž. L. Mozirski je sodeloval pri LZ (1893–6) z erotično in refleksivno liriko, v »Uskoku« (1895, 394) se je poskušal tudi v baladi; v Slovenki (1901) je objavil prevoda ) »Brez dela« Ade Negri in »Tožbo« L. Jakobyja, v obsežnem »Savinskem vencu« (1902) poveličuje krasote in znamenitosti Savinjske doline, v baladi »Slika« (1902, 7) je porabil Aškerčev motiv o priklenjenem zmaju, ki se nekoč prebudi in ugonobi krute viteze, slov. narod pa vstane v svobodi; isti duh preveva njegovo vizijo »Na razvalinah celjskega gradu« (SN 1895, št. 160). Poleg tega je za razna narodna društva zložil več prigodnic, prologov, med katere lahko uvrstimo tudi njegove Brambovske pesmi (Slov. branik 1912, 93, 150, 285). Publicistično je v socialističnem smislu sodeloval kot sourednik Delavca (1897–8) in istočasno pri Svobodnih glasovih; sestavil je brošuro Cerkvene pristojbine (štolnina) za Štajersko, Koroško in Kranjsko, ki je izšla z R. Drofenikovim imenom (Celje 1897). Sestavljal je vojno kroniko mozirsko ter napisal po arh. virih Kroniko trga Mozirje od najstarejših dob do zadnjega časa (ND 1926, št. 93–119). Šr.