Lavtižar, Franc (1874–1930)

Lavtižar Franc, šolnik in organizator dobrodelnosti, r. 30. jan. 1874 v Mojstrani, u. 25. apr. 1930 v Lj. Po 2 razr. gimn. in 2 razr. realke je šel na učiteljišče v Lj., maturiral 1893 in naredil usposobljenostni izpit 1896. (Služboval je pol leta kot suplent v Kropi, 1894–6 bil začasni učitelj v Kamni gorici, 1896–9 stalni učitelj in šolski voditelj istoatam, 1899–911 nadučitelj v Šmartnem pod Šmarno goro, od 1911 nadučitelj v Spodnji Šiški, 1915 odlikovan z naslovom ravnatelja; 1914 je postal namestnik okr. šol. nadzornika v Novem mestu, 1915 namestnik nadzornika slov. ljudskih šol v Lj., jeseni 1916 nadzornik v Lj.; 2. nov. 1919 je bil razrešen nadzorniške službe in imenovan za tajnika v pokrajinskem odboru za zaščito dece v Lj., 30. apr. 1924 premeščen v Belgrad za sekretarja ministrstva za socialno politiko, 23. jan. 1925 upokojen. V Kamni gorici je 1898 ustanovil gasilsko društvo, v Šmartnem gas. društva v Gameljnah, Pirničah, Šmartnem, Tacnu in Vikrčah (1901), kmetijski podružnici v Gameljnah in Tacnu, vodil ves čas cerkveno petje, pridobil pomožno pošto in pospeševal sadjarstvo v vsej okolici. V Šiški se je z njegovim prizadevanjem razširila mešana 6 razrednica v dve 8 razredni šoli.

Z vnemo je delal v Slomškovi zvezi. V Lj. se je posvetil organizaciji karitativnega dela v družbi sv. Vincencija Pavelskega. Družbin centralni odbor ga je 20. avg. 1918 izvolil za predsednika, kar je ostal do smrti. Pod njegovim predsedstvom se je delo družbe zelo razširilo (gl. letna poročila, ki jih je za 1926–8 L. sestavil). Zvezal je Vincencijeve konference na Slovenskem s centralo v Parizu, ustanovil in vodil karitativno pisarno (najprej na Mestnem trgu 8, od 1928 v Marijanišču), vodil delo društva za mladinske domove, bil podpredsednik škof. društva za varstvo sirot (zavetišče sv. Jožefa v Št. Vidu nad Lj. je njegovo delo) in osnoval karitativno zvezo, ki je pa začela delovati šele po njegovi smrti. Kot odbornik Ljudske posojilnice je bil član kuratorija dr. Krekove gospodinjske šole v Šiški. Kot priznanje za svoje karitativno delo je 1923 prejel zaslužni križec »Pro ecclesia et pontifice«. – Prim.: S 1930, št. 95 (s sliko), 97; SL 1930, 28. apr.; Caritas. 44. letno poročilo … družbe sv. Vinc. Pav. v Lj. za l. 1929, 31, 39 (slika), 40; SU 1930, 66 (s sliko). Slika: IS 1930, 138. Lkn.