Kutin, Anton (1878–1959)

Kutin Anton, šolnik, r. 19. marca 1878 v Trstu. Učiteljišče je dovršil 1898 v Kopru in nato učiteljeval v Batujah, v Št. Mavru pri Gorici, na vadnici moškega učiteljišča v Kopru, na učiteljiški pripravnici v Tolminu (devet let), na učiteljišču v Gorici in zaposlovalnem tečaju v Trstu, kjer je med vojno v štirih letih dovršilo ok. 150 učiteljiščnikov svoje študije; po prevratu je 3 leta služboval na deški mešč. šoli v Mariboru, od 1923 je nameščen istotam na vadnici moškega učiteljišča. K. je uspešno sodeloval pri nar. probuji in gospodarski organizaciji na Goriškem; bil je več let tajnik učit. društev v Gorici in Tolminu ter dež. učiteljskega društva v Gorici. Dopisoval je v Sočo, E in SN; iz pedagogike je priobčil Nazorni nauk v ljudski šoli (Gorica 1903), Kako se poučuje geometrijsko oblikoslovje (Gorica 1905), sestavil je računice za slov. ljudske šole v Italiji (del I—III, Trst 1922); najobširnejše njegovo dela je Zemljepisni in zgodovinski opis Št. Mavra pri Gorici (Gorica 1905). Pir.

Kutin Anton, prosvetni delavec, r. 19. mar. 1878 v Trstu, u. 19. dec. 1959 v Lj., pokopan v Mrbu. Njegova mati je bila Bovčanka in je služila v Trstu pri bogati družini, zato ga je vzredila teta v Bovcu, kjer je dovršil osn. š. S 14. leti je odšel v Rabelj na delo v rudnik. Ravnatelj je spoznal njegovo nadarjenost, zato ga je poslal v š. v Trbiž, da bi se naučil nemšč. in bi ga mogel zaposliti v pisarni. Ker mu ni prijalo nemško okolje, se je 17-leten odpravil v Koper na učiteljišče: hranil se je pri kapucinih, stroške za sobo in drugo je kril z denarjem, ki mu ga je dajal prof. Mašera za poučevanje njegovih otrok, z državno podporo se je oblačil in obuval. O počitnicah je nekaj zaslužil na polju in v gozdu. Med študijem je bil narodno zaveden, zato so ga it. iredentisti apr. 1897 pretepli; maturiral je 1898. Do usposobljenostnega izpita je učil v Batujah pri Dornberku, nato eno leto na vadnici v Kopru. Stalno mesto je dobil na enorazrednici v Št. Mavru, kjer je ostal dve leti. Tu je spisal zgod. Št. Mavra (Drž. knjiž. Gor.) in za učit. konferenco metodiko poučevanja geometrije na osn. š. V š. letu 1905/06 je bil imenovan za učit.-voditelja na novoodprti pripravnici za učiteljišče v Tolminu. Vodil jo je do konca 1911–12, ko so ukinili podeželske pripravnice in edino pripravnico pridružili učit. v Gor., ki jo je K. vodil od 1912–13 do vstopa It. v vojno. Med vojno je s prof. Pirjevcem in kolegom Komacem vodil zaposlovalne tečaje v Trstu. Po vojni se je preselil v Mrb. in si kupil lepo hišo z vrtom, ker je svojo v Tolminu prodal materi pesnice Ljubke Šorlijeve - Bratuževe (gl. čl.). V Mrbu je učil na deški mešč. š., od 1923 na vadnici moš. učit. do jeseni 1936, ko je stopil v pokoj. V pokoju je zasebno poučeval dijake višjo matematiko, za kar si je pripravil posebne primere za postopno reševanje nalog (rkp. ohranjen). V Mrbu je pisal podlistke v časop. in revije in pesnil v Gregorčičevem slogu, npr: Trentarski zvon, Golobar, Bovec – planinski raj, Zlatomašniku dekanu Andreju Klobučarju idr. Prvi dve hrani Muzej v Trenti, ostali dve sta natisnjeni v knjigi Hub. Močnik, Spomini in izkustva (Gor. 1971, 43–44). Dobro je igral harmonij in ljubil gregorijansko petje. Bil je vnet planinec in med službovanjem v Tolminu je bil tajn. Plan. društva in vsakdanji gost Čitalnice. Poznal je vsa prim. narečja, bil dober pedagog in znal v učencih utrditi narodno zavest. Za učence in dijake se je zanimal tudi zunaj šole, vodil jih je na izlete in jih seznanjal z naravnimi lepotami, krajevno zgod. in zaslužnimi možmi.

Prim.: Hub. Močnik, Spomini in izkustva, Gor. 1971, 3944 s sl.; Vilhar, 43, 81 (pomotoma Alojz Kutin), 87; Šavli, PDk 4. nov. 1977 s sl.; SBL I, 596–97.

Mk