Kurz zum Thurn und Goldenstein, Franc, vitez (1807–1878)

Kurz zum Thurn und Goldenstein Franc vitez, slikar, r. 20. jan. 1807 pri Sv. Mihaelu v Lungau-u (Salzburško), u. 29. avg. 1878 v Badenu pri Dunaju. V osnovni šoli v Titmoningu je dobil veselje do risanja. Oče ga je poslal za trgovskega vajenca v Salzburg, kjer je proste ure prebil pri slikarju Petzoldu ali se vežbal v petju in goslanju. Nameraval je baje h gledališču, pa so ga prijatelji pregovorili, da je namero pustil; to ga je še bolj nagnilo k slikarstvu. Iz Salzburga je prišel v trgovino v Celovec in v Gradec. Tu je pustil trgovino in se 1831 vpisal na slikarsko akademijo (vodja Jos. Avg. Stark), ki jo je 1834 kot najboljši med vrstniki dovršil. Iz Gradca je prišel v Lj. za učitelja risanja in slikanja na trgovski šoli Jakoba Mahra in osnoval še lastno risarsko šolo, ki je imela. kmalu mnogo učencev. Poleg pouka je mnogo slikal. Njegovih slik je okoli tisoč: 252 pokrajinskih slik, 138 oltarnih podob, vsaj 11 križevih potov, 93 fresk raznih velikosti, mnogo portretov, arhitektonskih in figuralnih slik, zlasti več božjih grobov (z Jezusom na Oljski gori, grob s stražniki, vstajenje s tremi ženami, pot v Emavs.) itd. Lj. muzej je 1911 kupil 79 njegovih pokrajinskih akvarelov in 6 oljnih slik. Ob raznih naročilih je Goldenstein (tako so ga navadno nazivali) prehodil vso Kranjsko in v svojo risanko risal pokrajine; te risbe je nameraval foto-grafično razmnožiti in izdati. Na Korytkovo željo je narisal jugoslov. narodne noše; 12 teh risb je po Korytkovi smrti objavila Carn. 1844, kolorirano izdajo je preskrbel Blasnik 1863. K. se je radi vzgoje svojih sinov 1867 preselil v Gradec. Smrt ga je zalotila, ko je obiskal svojo hčer v Badenu pri Dunaju. — K. se je, dovršivši šolo v Gradcu, izobraževal na potovanjih po Italiji, kjer je kopiral Tiziana in Pavla Veroneseja, in po Nemškem, kjer se je vnel za slikanje na presno. Približeval se je romantikom, vendar delal samostojno. Slikal je lahko in hitro, celo prehitro, v škodo pravi umetnosti. Delal je al fresco v Logu pri Vipavi, pri frančiškanih v Lj., v župni cerkvi v Kamniku in pri sv. Petru v Lj. Oltarne slike je napravil med dr. za Volosko, Kamnik, Vavto vas, Sotesko, Toplice, Planino, D. M. v Polju, Št. Jurij ob juž. žel. (sliko sv. Cirila in Metoda 1863). Po spominu je 1850 naslikal pesnika Prešerna. — Prim.: J. Ranftl, Kunsthistor. Studien, Graz 1908, 67; IMK 1908, 76; Carn. 1908, 228; Kukuljević 210; Dimitz IV, 131; Radics, LMS 1880, 55; Strahl, Kunstzustände 48; Steska, Slov. umetnost I, 256; Stelè, Polit. okraj Kamnik (gl. kazalo na str. 494); Thieme-Becker, Allg. Künstler-Lex.; Stelè, ZUZ II, 22. St.