Kuralt, Robert (1739–po 1793)

Kuralt Robert (Valentin), teolog, sin Gašperja in Helene, r. 14. febr. 1739 v Žabnici, župnija Stara Loka, u. neznano kje in kdaj. Stopil je v cistercijanski samostan v Stični, kjer je bil 1759 preoblečen in prejel nižje redove in subdijakonat, v dijakona in mašnika je bil posvečen 1762 v Lj. V stiškem samostanu je bil profesor moralke in pristopil 1765 duhovniški bratovščini v Mengšu. Bil je jožefinec, prišel s stiškimi sobrati v navzkrižje in bil relegiran v cistercijanski samostan v Schlierbach na Gornjem Avstrijskem. Tu je dovršil spis o cerkvenem pravu, odšel v lilienfeldski samostan na Dunaj, da svoje delo natisne, in prosil Kaunitza za kako stolico cerkvenega prava. Kaunitz je predlagal sept. 1781 Jožefu II., naj bi dal K.-u kot »ein sehr wohlfeiles meuble« na. kaki univerzi stolico kanonskega prava, začasno pa, da bi mogel dovršiti svoje delo, bi ga lahko rabili pri cenzurni komisiji. K.-ovo delo je po Kaunitzevi sodbi temeljito in odkrito ter zlasti primerno, da dokaže javnosti vzroke in pravičnost vseh že izdanih in bodočih odredb v cerkvenih stvareh, tudi zavrača vse predsodke o jožefinskih reformah in zato naj bi se K.-u zasiguralo bivanje na Dunaju. K.-a zasledujejo radi tega, ker sumijo, da bo zagovarjal v svojem delu druga načela, nego so med menihi splošno razširjena. Jožef II. je Kaunitzev predlog odklonil, vendar je izšlo K.-ovo delo, ki vsebuje obrambo jožefinskih cerkvenih naredb, 1781 na Dunaju: Genuina totius iurisprudentiae sacrae principia nova, concinna, facilique methodo pertractata in leto pozneje nemški prevod A. Kreila: Rechte Grundsätze d. ganzen Kirchenrechtsgelehrsamkeit (2 Thle, Wien 1782). — Kdaj se je vrnil K. v Stično, ni znano, sept. 1782 je Mi še v Schlierbachu (podatki p. Edmunda Spreitza), ob razpustu stiškega samostana 1784 njega bibliotekar in je bival morda nekaj časa na Sapu pri Šmariju, kjer je poučeval po ustnem izročilu beli menih p. Robert mladega M. Kračmana v orglanju. Dec. l. 784 je bil zopet v Schlierbachu. V Linzu je izdal 1793 Praktische Religion Jesu Christi zur Beförderung des Christenthums … Domneva, da je K. Robert identičen s K. Gašparjem (r. 30. dec. 1741 v Žabnici, u. 8. apr. 1800 kot dekan v Mengšu), ne drži. — Prim.: Pohlin 15; Brunner, Der Humor in d. Diplomatie u. Regierungskunde d. 18. Jhd. II, 189 do 192; Milkowicz, Klöster in Krain 341–2; ZZ 463; Studien u. Mitteilungen zur Geschichte des Benediktinerordens N. F. I (1911), 475; Remeš, ZMS 1912, 3, 71; Senn, Cistercienser-Chronik 1914, 354, 356; podatki Fr. Pokorna. Pir.